Franc Očko, prijatelji so ga klicali Čuza, se je rodil 31. marca 1960 v Slovenski Bistrici.
Že kot osnovnošolec v Slovenski Bistrici je pri devetih letih začel svojo športno pot kot tekmovalec v Judo klubu Impol. Kmalu je nanizal odlične športne uspehe. Leta 1979 je v Edinburgu osvojil naslov mladinskega evropskega prvaka. Isto leto je na članskem evropskem prvenstvu zasedel peto mesto, postal članski balkanski prvak, na sredozemskih igrah v Splitu pa je osvojil srebrno medaljo. Ob številnih drugih dobrih uvrstitvah, je bilo to več kot dovolj za uvrstitev na olimpijske igre v Moskvi leta 1980. Po odsluženem vojaškem roku je nadaljeval s športno kariero in znova osvojil naslov balkanskega prvaka, na evropskem članskem prvenstvu v Parizu je bil peti, na sredozemskih igrah v Casablanci pa tretji. Vsi ti rezultati so mu ponovno prinesli udeležbo na olimpijskih igrah v Los Angelesu leta 1984, kjer se je prebil v četrtfinale OI. Skupno je bil udeleženec štirih evropskih prvenstev, treh svetovnih prvenstev in svetovnega študentskega prvenstva. Ponaša se s štirimi naslovi jugoslovanskega prvaka, ter s celo vrsto zmag in drugih odličnih uvrstitev na mednarodnih tekmovanjih.
V Judo klubu Impol je v letih 1986-1990 svoje znanje kot poklicni trener prenašal na mlajše generacije.
Od leta 1990 že sedmi mandat uspešno opravlja delo generalnega sekretarja Judo zveze Slovenije. Leta 1992 je bil član slovenske delegacije v Antwerpnu (Belgija), na zasedanju Evropske judo unije, ko je bila Judo zveza Slovenije sprejeta v članstvo EJU in IJF.
Judo zveza Slovenije je v preteklih letih uspešno organizirala tudi največje mednarodne judo dogodke, na katerih je bil Franc Očko eden od ključnih oseb v organizaciji, za izpeljavo dogodkov.
Bil pa je najožji sodelavec urednika g. Jožeta Škrabe pri izdaji Almanaha ob 60. obletnici Juda v Sloveniji, v katerem so po dolgotrajnem delu in entuziazmu avtorjev, zbrani vsi rezultati in zgodovinski zapiski naše organizacije.
Svojo mednarodno sodniško kariero je začel leta 2001, ko je uspešno opravil izpit za celinskega sodnika. Leta 2005 je v Južni Afriki opravil še izpit za medcelinskega sodnika.
Franc Očko je postal prvi slovenski mednarodni judo sodnik in je kot eden izmed sedmih sodnikov iz Evrope sodil že na olimpijskih igrah v Pekingu leta 2008.
Z najtesnejšima sodelavcema − dolgoletnim predsednikom JZS ter donedavnim predsednikom Olimpijskega komiteja Slovenije (OKS), g. Gabrovcem in vrhunskim trenerjem Marjanom Fabjanom ter seveda z ostalimi sodelavci, je Franc Očko gotovo eden izmed najzaslužnejših za veliko uspešnost Judo zveze ter judo športa.
Kot priznan judo sodnik, je leta 2010 na kongresu Evropske judo zveze (orig. European Judo Union, EJU) v Kijevu (Ukrajina) prejel prestižen naslov − proglašen je bil za najboljšega sodnika stare celine za leto 2010. Vsi ti rezultati in dobro delo v sodniških krogih, so ga leta 2012 uvrstili med sodnike tudi na olimpijskih igrah v Londonu.
Po končani aktivni sodniški karieri, ga je vodstvo EJU leta 2013 povabilo kot člana evropske sodniške komisije za nadzornika nad sojenjem na največjih tekmovanjih, kar opravlja še danes.
Dolga leta je bil aktiven tudi kot športni delavec na lokalnem nivoju občine Slovenska Bistrica (podpredsednik, član predsedstva športne zveze in član zavoda za šport) in v matičnem klubu Impol, ki je leta 2019 praznoval 60. obletnico obstoja.
Že drugi mandat pa je izvoljen tudi v svet Fundacije za šport RS, kot predstavnik skupine vrhunskega športa.
S svojimi izjemnimi dosežki ter delovanjem v športu je ogromno prispeval k razvoju in popularizaciji juda in športa tako v Sloveniji, kakor tudi v tujini.