Foto: Bistrican.si.

BRADAČ, Maruša, dr.

(1978−)

* 9. januar 1978 • Maribor

Poklic ali dejavnost:

  • astrofizičarka

                                           Življenje:

Maruša Bradač se je rodila 9. januarja 1978 v Mariboru očetu Zlatku, fiziku, in materi Vidi, rojeni Lovrenčič, pravnici.
Odraščala je v Slovenski Bistrici, kjer je med leti 1984–92 obiskovala osnovno šolo. Po zaključeni osnovni šoli je nadaljevala šolanje na II. gimnaziji v Mariboru, kjer je leta 1996 maturirala in se nato vpisala na študij fizike na Fakulteti za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani. Po zaključenih dveh letnikih je leta 1999 študij nadaljevala v Bonnu (Nemčija), kjer je leta 2001 magistrirala in leta 2004 doktorirala z disertacijo ‘Exploring dark matter properties from the smallest to the largest scales’. Raziskovalno delo je nadaljevala v Združenih državah Amerike (ZDA), kjer je bila 2004–07 podoktorska raziskovalka na Kavlijevem inštitutu za astrofiziko delcev in kozmologijo (Kavli Institute for Particle Astrophysics and Cosmology) na Univerzi v Stanfordu (Stanford University, Kalifornija, ZDA), nato 2007–09 Hubblova štipendistka na univerzi v Santa Barbari (University of California, Santa Barbara, ZDA), od 2009 pa je zaposlena na oddelku za fiziko na univerzi v Davisu (University of California, ZDA). 2009–13 je bila docentka (Assistant Professor), nato izredna profesorica (Associate Professor), od 2019 je redna profesorica (Full Professor).
V času študija na Univerzi v Bonnu se je pričela ukvarjati z gravitacijskim lečenjem. Proučuje lastnosti temne snovi in prve galaksije, ki so nastale v vesolju, ter na ta način išče odgovore na najbolj temeljna vprašanja o razvoju in prihodnosti vesolja. Bila je prva, ki je z opazovanjem jat galaksij neposredno izmerila lastnosti delcev temne snovi. Z opazovanjem jate galaksij Izstrelek (angl. Bullet Cluster) je skupaj s sodelavci določila empirično zgornjo mejo za interakcijski presek delcev temne snovi. Ta rezultat je najpomembnejši neposredni dokaz za obstoj temne snovi doslej. K področju opazovanja galaksij v zgodnjem vesolju je (skupaj s sodelavci) pomembno prispevala z meritvijo spektra najtemnejše galaksije doslej, detekcijo ogljika v eni od najzgodnejših znanih galaksij ter s posnetkom gravitacijskega lečenja in večkratne slike pritlikave galaksije. Je tudi vodja več velikih opazovalnih projektov na ameriških observatorijih in satelitih.

                                               Dela:

  • A direct empirical proof of the existence of dark matter, Astrophysical Journal Letters (Bristol), 2006, vol. 648, št. 2, L109–L113 (s soavtorji).
  • Strong and weak lensing united : III : measuring the mass distribution of the merging galaxy cluster 1E0657-56, Astrophysical Journal (Chicago), 2006, vol. 652, 937–947 (s soavtorji).
  • Spitzer ultra faint survey program (SURFS UP), The Astrophysical Journal (Chicago), 2014, vol. 785, št. 2, 11 str. (s soavtorji).
  • Multiple images of a highly magnified supernova formed by an early-type cluster galaxy lens, Science (Washington), 2015, vol. 347, št. 6226, 1123–1126 (s soavtorji).
  • Spectroscopic confirmation of an ultrafaint galaxy at the epoch of reionization, Nature Astronomy (London), 1, 2017, 21 str. (s soavtorji).

Viri in literatura:

Avtor gesla: Silvo Husu

Datum objave: 6. april 2023

© Copyrights biografski-sb.si / Silvo Husu