Dr. Viktor Markelj se je rodil 9. marca 1958 na Zgornji Bistrici (občina Slovenska Bistrica) očetu Francu, delavcu, in materi Silvestri (rojeni Šmid), gospodinji.
Osnovno šolo je obiskoval v Slovenski Bistrici, gimnazijo in Gradbeno fakulteto pa v Mariboru, kjer je leta 1982 diplomiral, leta 2016 pa je na Univerzi v Mariboru uspešno zagovarjal doktorsko disertacijo.
V osemdesetih letih prejšnjega stoletja je nabiral izkušnje v Gradisovem projektivnem biroju, leta 1990 pa sta s partnerjem Marjanom Pipenbaherjem ustanovila Ponting inženirski biro d.o.o., kjer deluje kot projektant in direktor. Njun biro se ukvarja z načrtovanjem oz. projektiranjem mostov in viaduktov. Pri svojem delu sta zelo uspešna.
Leta 1981 se je poročil s Tatjano, rojeno Lešnik, v zakonu se jima je rodil sin Jernej.
Da je Viktor uspešen projektant, dokazuje množica zmag na mednarodnih natečajih za idejne rešitve mostov ter zgrajeni objekti, ki se nahajajo na Hrvaškem, v Srbiji, Albaniji, na Irskem, na Poljskem in celo v Maleziji, največ pa jih je v Sloveniji. Od teh je potrebno omeniti najdaljši slovenski most čez Muro dolžine 833 m, Puhov most na Ptuju z razponi po 100 m in večje viadukte na slovenskih avtocestah. Ne gre pozabiti še mostov za pešce, saj sta dva, brv preko Drave v Mariboru in most v Škocjanskih jamah, dobila prestižne nagrade Footbridge Award. Je tudi projektant filmskega mostu preko Soče, uporabljenega v Disneyevih Zgodbah iz Narnije.
Zanesljivo pa je Markelj najbolj prepoznaven po leta 2012 zgrajenem mostu Ada v Beogradu, ki s svojimi dimenzijami, razponom 376 m, širino 45 m in pilonom višine 200 m predstavlja svetovni rekord v svoji kategoriji. Most, ki je postal Beograjska ikona, je bil prikazan na Discovery Channel v seriji Ekstremno inženirstvo. Zadnje zanimive gradnje pa so viseči most Penang v Maleziji in zelo odmevni dvižni most na Poljskem v Gdansku. Trenutno se ukvarja z načrti za 3,5 km dolgi most preko Donave v Beogradu.
Viktor Markelj je z inovativnim, raziskovalnim in s širokim kulturnim pristopom dvignil načrtovanje na nivo, ki ga v tujini imenujejo »structural art« – umetnost konstruiranja.
Markelj je avtor preko 150 člankov in avtor patenta za inovativen način gradnje, ki je omogočil izgradnjo mega mostu v Beogradu ter je sestavni del raziskav v njegovi doktorski disertaciji z naslovom ‘Inovativne metode pri gradnji mostov po tehnologiji postopnega narivanja’. Poleg strokovnega in raziskovalnega udejstvovanja je aktiven tudi na vzgojnoizobraževalnem področju, z vzgojo mladih inženirjev v biroju, kakor tudi s pedagoškim delom na Univerzi v Mariboru, kjer je Markelj predavatelj za področje mostov.