Ddr. Rudi Rizman se je rodil 22. marca 1944 v Slovenski Bistrici v delavski družini. Oče Martin je delal v tovarni Impol, mama Branislava pa je gospodinjila, pletla in poleg njega skrbela še za štiri otroke: Jožeta, ki je umrl med drugo svetovno vojno, Milico, Branka in Martino. Od leta 1967 naprej živi v Kamniku, kjer imata z ženo Marijo, višjo medicinsko sestro, dva otroka in štiri vnuke.
V Slovenski Bistrici, kjer je odraščal, je obiskoval osnovno šolo in po njej Drugo državno gimnazijo v Mariboru. V tem času se je udejstvoval v mestni mladinski organizaciji in v Klubu OZN, v obeh je tudi opravljal vlogo predsednika; prav tako je poleg igranja na violončelo v Glasbeni šoli in rokometa nastopal kot recitator v Klubu Ivan Cankar v okviru Delavsko prosvetnega društva (DPD) Svoboda Slovenska Bistrica in sicer ob mentorstvu Janka Čara.
Leta 1963 je nadaljeval študij na današnji Fakulteti za družbene vede, kjer je diplomiral (1968) in magistriral (1975) na področju političnih ved. Doktorat iz sociologije je leta 1979 pridobil na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani.
V letih 1970-1972 je vpisal in dokončal doktorski študij na Univerzi Harvard (Nova Anglija, ZDA), ki mu je zaradi ovir doma lahko šele pozneje (2000) podelila doktorat iz sociologije. V času doktorskega študija je na harvardski univerzi opravljal delo asistenta, še prej leta 1969 pa prav tako isto vlogo na MIT (Massachusetts Institute of Technology v Cambridgeu (Nova Anglija, ZDA), pri akademiku, zgodovinarju, Titovem biografu in jugoslovanskem disidentu Vladimirju Dedijerju.
Od leta 1969 do 1979 je pedagoško in raziskovalno delal na današnji Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani (UL) ter od leta 1980 naprej na Filozofski fakulteti UL, na kateri je tudi pridobil naziv rednega profesorja za sociologijo in politične vede, ob upokojitvi pa mu je Univerza podelila naziv častnega profesorja UL. Na isti fakulteti je bil v letih 2003-2009 tudi predsednik njenega Raziskovalnega inštituta.
Njegovi pedagoški in raziskovalni interesi vključujejo naslednja področja: sociologijo nacionalizma in globalizacije, nacionalno vprašanje, teoretično in historično sociologijo, vprašanja Evropske unije in nacionalne suverenosti, geopolitika in vojne, zgodovino družbene misli, problemi demokracije, genocida in človekovih pravic, terorizma, vloge intelektualcev itn. Ukvarja se tudi z (generativno) umetno inteligenco, o kateri je v zadnjem času napisal nekaj prispevkov (Delo SP in Znanost). Za večje znanstveno srečanje v aprilu 2024 je pripravil je tudi obsežnejši prispevek o tej temi.
Kot gostujoči profesor je sodeloval na številnih univerzah po svetu in na mednarodnih konferencah. Med njimi izpostavimo samo naslednje: Harvard in MIT v Cambridgeu (Nova Anglija, ZDA), London School of Economics and Political Science (Združeno kraljestvo), Univerza v Bologni (Italija), Svobodna univerza v Berlinu (Nemčija), Karlova Univerza v Pragi (Češka), Univerza v Regensburgu (Nemčija), Univerza Washington v Seattlu (Washington, ZDA) Hebrejska univerza v Jeruzalemu (Izrael), Univerza v Parizu VII (Francija), Univerza v Krakovu (Poljaka), Univerza v Minsku (Belorusija), Univerza v New Yorku (New York, ZDA) Gradcu, Dunaju (oba Avstrija); San Diegu (Kalifornija, ZDA), San Marinu, Sapporu (Japonska), Kaunasu (Litva), Ženevi (Švica), Torontu in Hamiltonu (oba Kanada), Pittsburghu (Pensilvanija, ZDA), in Firencah (Italija), na Mednarodnem centru Woodrowa Wilsona v Washingtonu, DC (Zvezno okrožje Kolumbija, ZDA) in drugje.
Rudi Rizman je bil v času dodiplomskega študija odgovorni urednik študentske Tribune in v času podiplomskega tudi odgovorni urednik revije Problemi, ki sta bili obe kritični do tedanjega režima. Pozneje je bil član številnih mednarodnih društev in organizacij, med njimi Mednarodnega Russellovega razsodišča (1966-), Ameriškega sociološkega združenja, Komisije Jean-Paul Sartra za alternativne Nobelove nagrade, slovenskega Sveta za varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter Helsinškega odbora za človekove pravice, so-ustanovitelj Mirovnega inštituta v Ljubljani, itd.
Izdal je tudi več knjig v slovenskem in tujih jezikih.
V Sloveniji velja za enega od pionirjev na področju raziskovanja in predmetnega uvajanja sociologije globalizacije in sociologije (etno)nacionalizma.