Stanislav Mlakar se je rodil 8. decembra 1958 v Ljubljani, otroštvo pa je preživel v Litiji, kjer je obiskoval tudi osnovno šolo. Po končani osnovni šoli je nadaljeval in zaključil šolanje na kadetski šoli za miličnike.
Je poročen in oče dveh otrok. Živi v Vrholah pri Slovenskih Konjicah.
Leta 1976 se je kot miličnik zaposlil v Slovenski Bistrici in ob delu študiral na Pravni fakulteti v Ljubljani, kjer je leta 1989 tudi diplomiral. Že 29. avgusta 1984 je kot mlad miličnik prevzel vodenje takratne Postaje milice Slovenska Bistrica, saj je dan pred tem zaradi nesreče na strelišču umrl takratni komandir te postaje. Na tem delovnem mestu je ostal do začetka vojne za Slovenjo leta 1991.
Pred pričetkom vojne za Slovenijo je v Slovenski Bistrici, kot vodja modre linije, organiziral manevrsko strukturo narodne zaščite in bil prisoten na tajnih sestankih s predstavniki Republiškega sekretariata za ljudsko obrambo in Republiškega sekretariata za notranje zadeve ter organizatorjem zelene linije v Slovenski Bistrici, majorjem Marijanom Streharjem. Stanislav Mlakar je bil kasneje premeščen v Maribor, kjer je v mestu in ob državni meji organiziral delo policistov v času agresije Jugoslovanske armade.
Kasneje je v mariborski policijski upravi opravljal različne naloge, predvsem na področju zagotavljanja varnosti na javnih prireditvah. V letih 1992−2006 je vodil varovanja zahtevnih domačih in mednarodnih športnih prireditev, ki so se odvijale v Mariboru, in bil vodja varnosti v letih 1996 in 1999, ko je Slovenijo obiskal papež Janez Pavel II.
Stanislav Mlakar je do leta 2006 je opravljal delo v raznih službah Ministrstva za notranje zadeve RS, za tem pa je do leta 2009 opravljal delo vodje pravne službe v podjetju Protect d.o.o., Maribor.
Leta 2006 je bil prvič izvoljen v Občinski svet Občine Slovenska Bistrica in bil med leti 2010−2022 v treh mandatih podžupan Občine Slovenska Bistrica.
Je član programskega sveta Fakultete za varnostne vede in predavatelj pri Zbornici RS za razvoj slovenskega zasebnega varovanja. Leta 2013 je skupaj s Fakulteto za varnostne vede, policijo, redarsko službo in zasebnimi varnostnimi službami zastavil in vodil v mestu Slovenska Bistrica inovativen projekt pod imenom »Varovana soseska«, po principu delovanja angleških varnostnih organov. Projekt je bil s strani Inštituta za korporativne varnostne študije Slovenije nagrajen, Občina Slovenska Bistrica pa je bila za leto 2015 proglašena za najvarnejšo občino v Sloveniji.
V času razglasitve epidemije Covid-19 je aktivno deloval v razširjenem vodstvu Občinskega štaba za civilno zaščito.
Pomemben je tudi prispevek in aktivna vloga Stanislava Mlakarja v društvenih dejavnostih v občini, kakor tudi v Krajevni skupnosti Vrhole − Preloge, v športnih društvih, v zvezi društev upokojencev in v veteranskem združenju Sever.