Gregor Kraševac se je rodil 12. februarja 1953 v Gornji Radgoni očetu Branku Kraševcu, arhitektu, in mami Mariji Kraševac, roj. Gorenc, profesorici zgodovine in zemljepisa. Prvih 6 let življenja je preživel v Gornji Radgoni pri dedku Francu Gorencu in babici Marici, saj sta oba starša še študirala v Ljubljani. Ko sta diplomirala se je družina Kraševac preselila v Slovensko Bistrico, kjer sta se mama in oče zaposlila v osnovni šoli oz. v tovarni Impol. Tukaj se je družina povečala.
Leta 1959 se je rodil brat Igor Kraševac po poklicu arhitekt, in leta 1966 sestra Katja, sedaj arhivistka in muzikologinja. V Slovenski Bistrici je Gregor končal osnovno šolo, leta 1967 pa se je vpisal na II. gimnazijo v Mariboru, ki jo je v šolskem letu 1970/71 uspešno končal in maturiral. Po uspešno opravljenem sprejemnem izpitu je v šolskem letu 1971/72 vpisal študij na Oddelku za arhitekturo FAGG v Ljubljani. Študij je uspešno nadaljeval ter se v 4. letniku vključil v seminar prof. Edvarda Ravnikarja, kjer je leta 1978 diplomiral s temo ‘Problematika razporeditve in vpliva urbanih naselij v Sloveniji’.
Nedolgo zatem se je zaposlil v Projektivnem biroju zavoda Tivoli, kjer so projektirali večinoma športne objekte, kot so na primer športna dvorana v Rušah in ŠRC center Ježica v Ljubljani.
Po treh letih dela in z nabranimi izkušnjami se je preselil v Maribor. Tu si je ustvaril družino in se poročil z Marjano Glaser, dr. med., kasneje univerzitetno profesorico za področje interne medicine in hematologije. V zakonu sta se jima rodila sinova: Andrej, dr. med., specialist klinične mikrobiologije, in Aleksander, prof. germanistike.
V Mariboru je Gregor dobil službo projektanta v takratnem Projektivnem biroju Ptuj, sedaj Projekta inženiring. Projektiral je objekte družbenega standarda, industrijske objekte in notranjo opremo za potrebe naročnikov iz Spodnjega Podravja. Izkušnje s temi naročniki so pripomogle k arhitektovemu specifičnemu pogledu na arhitekturo, ki je bila takrat značilna za Podravje. Kraševac pa je poskusil to značilno arhitekturo nadgraditi.
Po 16 letih sodelovanja je stopil na samostojno pot. Leta 1995 je dobil licenco za status arhitekta v samostojnem poklicu, v katerem je vztrajal vse do leta 2020, ko se je starostno upokojil.
V vseh letih dela je Kraševac projektiral več stavb in ureditev, med njimi so tudi objekti in ureditve v Slovenski Bistrici.