Jože Mlaker se je rodil se je 4. junija 1909 v Versiacu na Tirolskem, ker je bil takrat tam njegov oče železničar v službi. Z ženo Nežo (1878–1962) sta imela pred Jožetom že tri otroke. Mama je bila noseča z Jožetom, ko so očeta premestili na Ptuj, kjer je na
silvestrovo leta 1912 nenadoma umrl od kapi. Mama je ostala sama s štirimi nepreskrbljenimi otroki, pomagal pa jim je stric, očetov brat, in jim prepustil hišo na Spodnji Polskavi. Župnik Franc Heber je poslal nadarjenega Jožeta po končani ljudski šoli v srednjo šolo, na klasično gimnazijo v Maribor. Tja se je s Pragerskega vozil vsak dan z vlakom. Opoldanski topli obrok je dobival pri kapucinih.
Po maturi se je odločil za duhovniški poklic, čeprav je imel veselje do jezikov in je razmišljal tudi o tem, da bi postal profesor. Kot odličen in vzoren bogoslovec je bil v mariborskem bogoslovju prefekt svojega letnika. V duhovnika je bil posvečen 8. julija 1934 v mariborski stolnici, novo mašo pa je pel 15. julija 1934 na Spodnji Polskavi.
Sledile so postaje njegove dušnopastirske službe: kaplan na Prevaljah in Ptuju, župnijski upravitelj in župnik na Vurberku. Po okupaciji Jugoslavije so ga Nemci 22. aprila 1941 aretirali ter ga po večtedenskem zaporu v Mariboru in Brestanici pregnali v Slavonsko Požego. Od tam je prišel v Beograd, kjer je med vojno kaplanoval v cerkvi Kristusa Kralja. Avgusta 1945 se je vrnil na Vurberk in od tam kot župnik nekaj časa soupravljal tudi župnijo Sv. Martina pri Vurberku. To župnijo je nato prevzel do 20. oktobra 1988, ko se je upokojil in se preselil v Dom za duhovnike v Mariboru.
Jože Mlaker je umrl 17. avgusta 1989 v mariborski bolnišnici na Pohorju, pokopali so ga 19. avgusta 1989 pri Sv. Martinu pri Vurberku; pogrebni obred je vodil pom. škof dr. Jožef Smej.