Branko Vasa se je rodil 7. avgusta 1937 v Ogljenšaku pri Zgornji Polskavi (občina Slovenska Bistrica) očetu Francu, trgovskemu pomočniku, in materi Jožefi Vasa, rojeni Gorjup, šivilji. Družino so dopolnjevali še sestri Jožica in Marija. Živeli so v Mariboru, kjer je imel oče na Tržaški cesti lastno trgovino – starinarnico. Med bombardiranjem Maribora leta 1944 je ena od bomb padla točno v sredino trgovine in jo povsem uničila. Takrat so se preselili nazaj na Zgornjo Polskavo.
Pet razredov osnovne šole je Branko končal na šoli na Levarju (predel Zgornje Polskave, op. ur.), 4-letno nižjo gimnazijo je obiskoval in zaključil leta 1953 na Spodnji Polskavi, nakar je šel v uk za trgovca.
Že zelo hitro se je vključili v društveno, pozneje tudi v družbeno-politično življenje, najprej v kraju, kjer je bil predsednik mladinskega aktiva Zgornja Polskava, potem pa tudi širše. Že leta 1952 je postal član organizacije Ljudska mladina Slovenije in deloval v organih Občinske in Okrajne mladinske organizacije.
Leta 1959 sta s takratnim sekretarjem občinskega komiteja mladine (OKM) v Slovenski Bistrici Petrom Štefaničem uspela v kratkem času sestaviti samostojno mladinsko delovno brigado (MDB) Pohorski bataljon – 115 mladink in mladincev iz cele občine – ki je odšla za dva meseca na izgradnjo avtoceste Bratstva in enotnosti Beograd – Gevgelija, na odsek pri Nišu v Srbiji. Komandant brigade je bil Peter Štefanič, njegov namestnik pa Branko Vasa. Brigada je dobila trikrat prestižni naziv ‘Udarnik’. Takoj po vrnitvi iz MDB je bil Branko Vasa imenovan na dolžnost profesionalnega sekretarja OKM v Slovenski Bistrici.
Leta 1961 je bil za svoje aktivno delo nagrajen z imenovanjem v jugoslovansko mladinsko delegacijo, ki je odpotovala za tri tedne v Grčijo na izmenjavo izkušenj o delu z mladino.
Branko Vasa se je ob delu tudi izobraževal. Najprej je končal srednjo politično šolo in se nato vpisal v srednjo ekonomsko šolo za odrasle. Študij je nadaljeval na višji komercialni šoli v Mariboru, s katere je potem presedlal na višjo pravno šolo in jo uspešno zaključil. Na priporočilo Pokrajinskega štaba TO se je kasneje vpisal na fakulteto za obramboslovje v Zagrebu (Hrvaška) in jo zaključil skupaj s profesuro.
Delovno dobo je opravljal na različnih delovnih mestih v raznih krajih občine Slovenska Bistrica. Začel je kot vajenec, trgovski pomočnik in aranžer na Zgornji Polskavi, nato je bil zaposlen v več trgovskih lokalih občine kot poslovodja.
Bil je aktiven tudi v politiki; poklicno je opravljal funkcijo sekretarja OKM, tajnika Občinskega sindikalnega sveta in organizacijskega sekretarja OK ZKS Slovenska Bistrica.
Leta 1963 je bil Vasa imenovan za direktorja Stanovanjskega podjetja Slovenska Bistrica v ustanavljanju. Istega leta je bil na državnih volitvah izvoljen za poslanca Družbenopolitičnega zbora Skupščine RS. Leta 1963 je bil na občinskih volitvah izvoljen za odbornika Skupščine občine Slovenska Bistrica (SOSB) in je bil ob funkciji podpredsednika SOSB zadolžen in odgovoren za urbanizem in stanovanjsko gospodarstvo v občini. Bil je tudi kot član UO Poslovnega združenja stanovanjskih podjetij Slovenije in član Stalne konference mest Jugoslavije. Leta 1967 je bil imenovan za prvega predsednika gradbenega odbora za izgradnjo šol in vrtcev v občini Slovenska Bistrica. Po dveh mandatih odbornika v SOSB se je zaposlil v Gradbenem podjetju Granit kot vodja kadrovsko splošnega sektorja, kjer je ostal do leta 1982. Ponovno je bil izvoljen za odbornika SOSB in za člana Izvršnega sveta, odgovornega za varnost in družbeno samozaščito. Od tam je bil imenovan za sekretarja Občinskega sekretariata za notranje zadeve in za Poverjenika za NZ občine. Med leti 1959–70 je skupaj z rezervnimi oficirji − učitelji v času poletnih počitnic sodeloval na dvomesečnih taborih predvojaške vzgoje kot predavatelj in pomočnik komandanta tabora.
Poleg omenjenega dela je opravljal še celo vrsto družbenih funkcij: Od leta 1963–90 je imel status uradne osebe za sklepanje zakonskih zvez; bil je ustanovni član Teritorialne obrambe v občini Slovenska Bistrica in bil od ustanovitve leta 1968 komisar Občinskega štaba TO; en mandat je bil poveljnik Občinskega štaba civilne zaščite v občini. Leta 1955 je bil med ustanovitelji samostojnega planinskega društva na Zgornji Polskavi, bil njegov tajnik, nato pa tudi njegov predsednik. Kot aktiven član in funkcionar je deloval tudi v Združenju šoferjev in avtomehanikov (ZŠAM), Avto moto društvu (AMD) Slovenska Bistrica, v TVD Partizan v Framu, Društvu za srce in ožilje za Maribor in Podravje in Zvezi rezervnih vojaških starešin (ZRVS).
Najglobljo sled pa je pustil v Slovenski lovski organizaciji, katere član je od leta 1963. Tako je bil dolgoletni funkcionar in starešina v Lovski družini Polskava, funkcionar in predsednik na Lovski zvezi Maribor, dva mandata je bil član UO in član uredniškega odbora pri Lovski zvezi Slovenije.
Leta 1990 je sodeloval na 14. izrednem kongresu ZKJ kot delegat Podravske regije, ki ga je slovenska delegacija predčasno zapustila, kar je pomenilo nekakšen začetek razpada tedanje skupne države Jugoslavije.
Aktivno je sodeloval tudi pri osamosvajanju Republike Slovenije. Bil je komunikativna zveza med občinskim poveljstvom NZ Marjanom Streharjem, poveljstvom v bistriški vojašnici, poveljnikom Turovićem, in poveljstvom v vojašnici na Boču, Žagarjem.