Herzenkrafti (Herzenkraft = srčna moč) so na Zgornji Polskavi gospodovali kar 243 let, od leta 1316 do 1558.
Njihovo obdobje na Zgornji Polskavi se je začelo, ko se je Kunigunda, vnukinja Riherja II. Spodnjepolskavskega, leta 1316 poročila z Bolfenkom Herzenkraftom, ki je imel že pred poroko neke posesti ob spodnjem toku Polskave. S to poroko je bil zaključen rod Polskavskih (1164–1317 = 153 let), začelo se je obdobje Herzenkraftov.
Zaradi redkih ohranjenih virov je o njihovem obdobju malo znanega. Po ohranjenih listinah vemo, da je bil Kunigundin sin Klavž Herzenkraft (1379–1389) leta 1379 upravnik slovenskobistriškega gospostva ter njegovih gorninskih vinogradov (gornina je bila v fevdalizmu zakupnina za vinograde, op. ur.), da je imel v trikotnem grbu osemosno vozno kolo in da se je še vedno rad imenoval Polskavski; nadalje izvemo, da je Riher Polskavski − Herzenkraft leta 1402 izročil studeniškemu samostanu 2 domca (domec je bilo v fevdalizmu nepodložno zemljišče s hišo, op. ur.) in mlin na Zgornji Polskavi, po 3 kmetije na Spodnji Polskavi ter v Malahorni pri Oplotnici in še nekaj drugih posesti; v zgornjepolskavskem gradiču je leta 1521 gospodovala vdova Bernarda Herzenkrafta Urša Herzenkraft. Drugič se je poročila z Janezom Leysserjem. Jeseni leta 1532 so Turki njun gradič požgali; na Zgornji Polskavi so leta 1546 urejali premoženjske odnose Janez Herzenkraft in njegovi pastorki Leisserji.
Zadnji Herzenkraft, Janez, je leta 1558 prodal zgornjepolskavski gradič s približno tretjino zgornjepolskavskega zemljiškega gospostva Servaciju Pulingerju in naslednje leto še Sele Janezu Regalu. S tem se je obdobje Herzenkraftov na Zgornji Polskavi zaključilo.