Dr. Adolf Pečovnik se je rodil 25. maja 1883 v Lenartu. Oče mu je umrl še pred začetkom študija, zato je bil njegov zakoniti zastopnik do njegove polnoletnosti zemljiški posestnik (Grundbesitzer) Johann Šibert.
Gimnazijo je Pečovnik obiskoval v Mariboru in maturo opravil leta 1902. Leta 1903 se je vpisal na študij fizike na dunajski univerzi, kjer je v rednem času promoviral 23. novembra 1906. Naslov njegove disertacije je ‘Über die Diffusion von Wasserstoff durch Metalbleche’ (O difuziji vodika v kovinskih listih).
Poročen je bil z Zgornjepolskavčanko Amalijo Pečovnik, rojeno Hojnik, hčerko Josipa Hojnika. Žena mu je umrla maja 1939 med operacijo v ljubljanski bolnišnici. Imela sta sina Radka (1917-1994), kapitana dolge plovbe.
Adolf Pečovnik je po doktoratu delal kot prosvetni inšpektor nekdanje mariborske oblasti, kot profesor matematike in fizike na Državni gimnaziji v Mariboru in nato od 1939-40 kot ravnatelj in profesor na III. realni gimnaziji v Ljubljani, današnji Gimnaziji Bežigrad. Medtem ko so ga italijanske oblasti še obdržale na ravnateljskem mestu, je bil leta 1943, ko so Ljubljano okupirali Nemci, upokojen »z argumentom, da ima dva sinova v partizanih«. Po vojni se je Pečovnik vrnil na mesto ravnatelja, v službo, ki jo je opravljal do leta 1958.
Na Zgornji Polskavi, kjer je stanoval na današnji Mariborski ulici 33, je bil leta 1919 imenovan za člana predsedstva zgornjepolskavske zadružne hranilnice in posojilnice in oktobra 1924 za člana vodstva lesno gospodarske zadruge Zgornja Polskava.
Leta 1925 je kandidiral na volitvah v narodno skupščino Jugoslavije na skupni listi narodnih socialistov, starih liberalcev in davidovićevcev in leta 1927 na radikalni listi, vendar ni bil izvoljen.
Po 2. svetovni vojni je bil predsednik nadzornega odbora obrtne zbornice, ki je delovala na Zgornji Polskavi od leta 1947. Vanjo so bili vključeni vsi obrtniki in trgovci.
Adolf Pečovnik je umrl leta 1965, pokopan je na zgornjepolskavskem pokopališču.