Bogomir Rakuša se je rodil leta 1946 v Mariboru staršema z Zgornje Polskave, kjer so živeli.
Po maturi na Drugi gimnaziji Maribor leta 1966 se je odločil za študij bogoslovja na teološki fakulteti v Ljubljani. Ko je leta 1968 končal prvo stopnjo bogoslovnega modroslovja (filozofije), je moral na služenje vojaškega roka, ki ga je odslužil v Somborju in Nišu (oba Srbija). Po odsluženi vojaški obveznosti leta 1970 je nadaljeval bogoslovni študij na teološki fakulteti v Ljubljani.
Junija 1972 ga je z zakramentom mašniškega posvečenja posvetil škof Maksimiljan Držečnik Nova maša je bila v cerkvi sv. Trojice na Zgornji Polskavi.
Po posvečenju je Bogomir Rakuša služboval pri sv. Pavlu v Preboldu v Savinjski dolini, leta 1976 pa ga je mariborski škof poslal upravljat župniji sv. Vid pri Grobelnem in Dramlje pri Celju. Po treh letih je bil premeščen v dušnopastirsko pomoč škofiji Krka-Celovec, saj je v Avstriji takrat primanjkovalo duhovnikov. Služil je kot bolniški duhovnik − kurat v bolnicah v Celovcu, Beljaku in Špitalu ob Dravi (vsi Avstrija). Za delo z bolnimi in umirajočimi se je dve leti izpopolnjeval v Münchnu in Bambergu (oba Nemčija). Leta 1991 se je z avstrijske Koroške vrnil v mariborsko škofijo kot župnik župnije sv. Peter v Malečniku pri Mariboru, kjer je ostal do leta 2002. Tega leta je začel opravljati službo bolniškega duhovnika v mariborski bolnišnici. Zaradi pomanjkanja novih duhovnikov je pomagal tudi dekaniji v Slovenski Bistrici, kjer je kot duhovni pomočnik dekanije po potrebi opravljal spovedi, svete maše in pobožne slovesnosti na Črešnjevcu, v Studenicah, Makolah, pri sv. Venčeslu na Zgornji Ložnici in na Zgornji Polskavi, kjer zdaj kot upokojeni duhovnik tudi živi.
V nedeljo, 17. julija 2022, je imel zlato mašo v cerkvi svete Trojice na Zgornji Polskavi.