Paul Adami je po končani srednji šoli v Trenčinu (Slovaška) najprej kratek čas študiral pravo na Dunaju (Avstrija), nato pa se je vpisal na tamkajšnjo MF (Die Wiener Medizinische Fakultät) in tam sep. 1766 promoviral z disertacijo Hydrographia Comitatus Trencsiniensis. Po promociji je deloval kot zdravnik za nalezljive bolezni in se ukvarjal predvsem z ugotavljanjem in zatiranjem živinskih kužnih bolezni. Poleg strokovnega dela se je ukvarjal tudi z raziskavami. Cesarica Marija Terezija je Adamija leta 1775 imenovala za profesorja živinozdravstva na dunajski MF. To je bila pomembna dolžnost, saj je šlo za prvo katedro za veterinarsko medicino na eni od avstrijskih univerz sploh. Leta 1781 mu je ta ugledni položaj s spletkarjenjem prevzel Johann Gotlieb Wolstein, utemeljitelj veterinarske medicine v nemškem govornem prostoru. Adami je bil zaradi tega tako prizadet, da se je umaknil iz javnega življenja za več kot dvajset let. Šele leta 1803/04 je prevzel katedro za živalske bolezni na univerzi v Krakovu (Poljska). Konec leta 1809 se je vrnil na Dunaj. Za slovenski prostor je Adami pomemben, ker je v dec. 1779 in 1780, ko je goveja kuga že nekoliko pojenjala, opravil obsežen in zahteven poskus zaščitnega cepljenja proti omenjeni bolezni na živih živalih v Slovenski Bistrici in bližnji okolici. Za prvi del poskusa je Adami odbral deset glav goveje živine, ki mu jih je dal na voljo grof Friderik pl. Attems in sedmim vcepil kužnino. Tri je pustil necepljene. Kužni material je odvzel iz nosu dveh peti dan bolnih živali iz bližnjega hleva en dan pred vnosom kužnine. Pričakoval je blag potek bolezni, vendar je vseh deset živali v poskusu v nekaj dneh poginilo z izrazitimi znamenji goveje kuge. Bolno govedo je sicer poskušal zdraviti, vendar brez uspeha. Adami je neuspeh sicer priznal, vendar se ni vdal in je v zvezi s pogini takoj navedel povsem verjetno razlago, da so bile živali pač bolne že pred inokulacijo (vnosom bolezenskih mikrobov) in da je v časovni stiski kužno snov odvzel iz nosu živali. Za drugi del poskusa v feb. 1780 je s svojimi sredstvi kupil šest glav govedi, jih osamil in opazoval, dokler se ni prepričal, da so povsem zdrave. Dvema živalima je vcepil kužnino, vendar v manjših odmerkih. Živali sta zboleli, si kmalu opomogli in ozdraveli. Drugi del poskusa se je Adamiju torej popolnoma posrečil. Upokojil se je leta 1812 na Dunaju.