Leta 1839 je Arlič prejel prezbiterat lavantinske škofije in deloval v raznih slovenskih krajih: Spodnji Polskavi, Šentjanž pri Dravogradu, Rogaški Slatini, Sromljah, Kapeli, Ločah, Teharjah, v letih 1853–62 kot kurat5 na Skomarju na Pohorju, nato kot župnik v Zrečah (do 1870) in župnik na Prihovi (1870–79), kjer je ostal do svoje smrti. Arlič je začel pesniti pod vplivom Slomškovih slovenskih vaj za duhovnike. Med drugim je prevedel šaljivo starogrško epsko pesem Boj med žabami in mišmi. Njegove pesmi objavljene v Drobtinicah so lirski in epski poskusi, ki želijo vzgajati s pomočjo vezane besede. Ko je bil Arlič kurat na Skomarju (1853–62), je osebno spoznal pohorskega ljudskega pevca in igralca Jurija Vodovnika (*22. april 1791, Skomarje) in ga 17. dec. 1858 na skomarskem pokopališču tudi pokopal. Cenil je pesnika Vodovnika in je na njega leta 1862 v Slomškovih Drobtinicah opozoril z objavo njegovega življenjepisa z naslovom: Jurij Vodovnik, slavni pohorski pevec in pobožni kristjan skomarske fare. To je bil prvi javni pisani življenjepis Jurija Vodovnika.