Janez Arlič se je rodil 27. decembra 1812 v Novi Cerkvi.
Leta 1839 je bil posvečen v duhovnika lavantinske škofije in deloval v raznih slovenskih krajih: Spodnji Polskavi, Šentjanžu pri Dravogradu, Rogaški Slatini, Sromlju, Kapeli, Ločah, Teharju, kot kurat na Skomarju na Pohorju (Skomrah) v letih 1853–62, nato kot župnik v Zrečah (do 1870) in župnik na Prihovi (1870–79), kjer je ostal do svoje smrti leta 1879. (Velik del prihovske župnije – Vrhole pri Slovenskih Konjicah, Preloge, Vinarje, Kacjek in Korplje – spada ozemeljsko v območje današnje občine Slovenska Bistrica, sama župnija Prihova pa je del dekanije Slovenske Konjice, op. ur.)
Arlič je začel pesniti pod vplivom ‘Slomškovih slovenskih vaj za duhovnike’. Med drugim je prevedel šaljivo starogrško epsko pesem ‘Boj med žabami in mišmi’. Njegove pesmi objavljene v ‘Drobtinicah’ so lirski in epski poskusi, ki želijo vzgajati s pomočjo vezane besede.
Ko je bil Arlič kurat na Skomarju (1853–62), je osebno spoznal pohorskega ljudskega pevca in igralca Jurija Vodovnika (*22. april 1791, Skomarje) in ga 17. decembra 1858 na skomarskem pokopališču tudi pokopal. Cenil je pesnika Vodovnika in je na njega leta 1862 v Slomškovih ‘Drobtinicah’ opozoril z objavo njegovega življenjepisa z naslovom: ‘Jurij Vodovnik, slavni pohorski pevec in pobožni kristjan skomarske fare’. To je bil prvi javni pisani življenjepis Jurija Vodovnika.
Janez Arlič je umrl 17. junija 1879 na Prihovi.