Božo Juhart – Jakec se je rodil 20. aprila 1962 v Mariboru očetu Antonu in materi Katarini, rojeni Štibler. Družino so dopolnjevali še brat Miro in sestri Tatjana in Metka.
Osnovno šolo je obiskoval na Zgornji Ložnici do vključno petega razreda, nato do osmega v Slovenski Bistrici. Po končani osnovni šoli se je vpisal na Srednjo šolo za gostinstvo in turizem v Mariboru in jo zaključil z odliko.
Po zaključku šolanja se je zaposlil v nekdanjem hotelu Planina v Slovenski Bistrici.
8. januarja 1981 je odšel na služenje vojaškega roka v Ljubljano in kasneje v Titograd (današnja Podgorica, op. ur.). Po odsluženem vojaškem roku se je februarja 1982 vrnil v isto podjetje, kjer je spoznal bodočo ženo Jožico, rojeno Bračič, s katero sta se poročila 5. februarja 1983. V zakonu se jima je rodil sin Aleš.
Božo je bil v hotelu Planina zaposlen do 31. marca 1983. Takrat se je zaposlil v lokalu Nita v Slovenski Bistrici, v lasti Memija Bečirovića, sina znanih slovenjebistriških slaščičarjev Bečirovićev.
26. septembra 1984 sta z ženo Jožico začela njuno skupno poslovno pot z najemom bifeja v Laporju, kjer sta ostala do konca leta 1989, ko sta se preselila v Slovensko Bistrico, kjer sta vzela v najem takratni Šarhov dom, in ga preimenovala v Gostilno Jakec. V tem času je Božo opravljal delo avtoprevoznika, gostinsko obrt pa je vodila žena Jožica. Leta 1996 je z ženo in sinom odprl povsem nov lokal, Pizzerijo Jakec na Črešnjevcu, hkrati pa je študiral podjetništvo na visoki strokovni šoli GeaCollege, kjer je uspešno diplomiral skupaj s sinom Alešem.
Leta 1999 je Božo na pobudo Planinskega društva Slovenska Bistrica prevzel zapuščen rekreacijsko turistični center Trije kralji, kjer je delal (in še dela) in ustvarjalno razvijal podjetje do leta 2022, ko je z 20. januarjem 2022 odšel v »pokoj«. Plod tega dela je moderen Rekreacijsko turistični center Trije kralji s Hotelom Jakec in smučarskimi progami, ki so od letos bogatejše za povsem novo 4-sedežnico.
Med svojim aktivnim delom je bil zelo aktiven v turističnih društvih (TD) in član Upravnega odbora Turistične zveze (TZ) Slovenije. Bil je prvi predsednik šolskega športnega društva na gostinski šoli v Mariboru, ustanovitelj TZ Slovenska Bistrica, predsednik TD Slovenska Bistrica in Organizacijskega odbora odmevnih Bistriških tednov. Od osamosvojitvene vojne je bil nekaj let član predsedstva Območnega Združenja veteranov vojne za Slovenijo (ZVVS) Slovenska Bistrica in kasneje 8 let njegov predsednik. 4 leta je bil predsednik Pokrajinskega odbora ZVVS Vzhodne Štajerske in 4 leta član predsedstva ZVVS. Bil je tudi politično aktiven v stranki LDS, kjer je bil predsednik občinskega odbora in dva mandata član Občinskega sveta občine Slovenska Bistrica. Enkrat se je potegoval za mesto župana občine Slovenska Bistrica in enkrat za poslanca Državnega zbora RS.
Od leta 1975 se je aktivno ukvarjal tudi z atletiko – metom kladiva, in bil nekajletni republiški prvak v svoji kategoriji, kasneje pa je bil dve leti član mladinske reprezentance Jugoslavije in kar nekaj let tudi Slovenije. Nekaj časa je igral tudi košarko in kasneje veteranski nogomet.
Za svoje delo je prejel številna priznanja.