Foto: Osebni arhiv Simone Kostanjšek Brglez.

KOSTANJŠEK BRGLEZ, Simona, dr.

(1985−)

* 3. februar 1985 • Maribor

 Poklic ali dejavnost:

  • doktorica humanističnih znanosti
  • prof. likovne umetnosti
  • konservatorka

                                                 Življenje:

Dr. Simona Kostanjšek Brglez se je rodila 3. februarja 1985 v Mariboru. Najzgodnejše otroštvo je preživela v Studenicah (občina Poljčane).
Po končani osnovni šoli v Poljčanah (zdaj Osnovna šola Kajetana Koviča Poljčane, op. ur.), ki jo je obiskovala med letoma 1992 in 2000, je šolanje nadaljevala na III. Gimnaziji Maribor med leti 2000–04. Po maturi je študirala na Oddelku za likovno umetnost Pedagoške fakultete Univerze v Mariboru in pridobila naziv profesorica likovne umetnosti. Leta 2010 je diplomirala z nalogo Topografski popis cerkva v župniji Slovenska Bistrica. Od zaključka dodiplomskega študija se ukvarja z umetnostno zgodovino. Leta 2011 se je kot mlada raziskovalka – asistentka zaposlila na Umetnostnozgodovinskem inštitutu Franceta Steleta Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti in se vpisala na doktorski študij na Fakulteti za podiplomski študij Univerze v Novi Gorici – Primerjalni študij idej in kultur. Po prenosu študijskega programa na novoustanovljeno Podiplomsko šolo ZRC SAZU je od leta 2014 študij nadaljevala na slednji. S pomočjo raziskovalne štipendije Štipendijskega sklada Republike Avstrije je študijsko gostovala na Univerzi v Gradcu (2013). Leta 2018 je zagovarjala doktorsko disertacijo z naslovom Antična mitologija v likovni umetnosti 20. in 21. stoletja na Slovenskem. Na Umetnostnozgodovinskem inštitutu Franceta Steleta ZRC SAZU je bila kot asistentka z doktoratom zaposlena do leta 2022, ko se je kot Vodja projekta revitalizacije studeniškega samostana zaposlila pri podjetju Enertec, d. o. o., ki je lastnik nekdanjega samostanskega kompleksa.
Dodatno se je izpopolnjevala na Zavodu za varstvo kulturne dediščine Slovenije in leta 2022 postala konservatorka za nepremično kulturno dediščino.
Njeno raziskovalno delo je usmerjeno v proučevanje profane ikonografije, moderne in sodobne likovne umetnosti v Sloveniji ter sakralne umetnosti na Štajerskem, pri čemer se osredotoča zlasti na baročno kiparstvo, v zadnjem obdobju pa se ukvarja predvsem z raziskovanjem studeniškega samostana. Sodeluje na konferencah, simpozijih in v radijskih oddajah ter objavlja znanstvene, strokovne in poljudne članke in publikacije. V referatih in objavah redno opozarja tudi na problematiko ohranjanja kulturne dediščine oziroma na neprimerne posege v umetniška dela. Prizadeva si zlasti k približevanju zgodovine in kulturne dediščine lokalnim prebivalcem, tudi najmlajšim, saj verjame, da poznavanje dediščine prispeva k njenemu ohranjanju. Zato že več kot desetletje sodeluje pri mednarodnem projektu Dnevi evropske kulturne dediščine.
Aktivno je delovala oz. deluje v številnih društvih: Kulturno umetniško društvo Janko Živko Poljčane (2000–05, 2020–21) v Dramski sekciji, Recitacijski sekciji (vodja), Likovni sekciji; Kinološko društvo Slovenska Bistrica (2007–14), vodja vrste (inštruktorica), tekmovalka; Planinsko društvo Poljčane (1992–2001, 2002–), članica; Društvo tehnične dediščine Poljčane (2021–), članica upravnega odbora; Zgodovinsko društvo dr. Jožeta Koropca Slovenska Bistrica (2019–); Slovensko umetnostnozgodovinsko društvo (2011–), članica; Slovensko konservatorsko društvo (2019–), članica.
Leto 2011 je bil v umetnostnozgodovinski reviji Umetnostna kronika objavljen njen prvi izvirni znanstveni članek z naslovom Oprema cerkve Žalostne Matere božje v Slovenski Bistrici in kipar Franc Krištof Reiss, v katerem so bili kipi, katerih avtorstvo dotlej ni bilo znano, prvič obravnavani in umeščeni v opus najpomembnejšega mariborskega kiparja iz okrog leta 1700.
Od takrat do danes je objavila preko štirideset znanstvenih, strokovnih in poljudnih člankov, v katerih je predstavljala spomenike na območju občine Slovenska Bistrica, ki jih je poglobljeno obravnavala.
Leta 2023 je izdala znanstveno monografijo Preobrazbe mesta. Zgodovinska, arhitekturna in umetnostna dediščina Slovenske Bistrice, ki predstavlja prvi sistematični pregled najpomembnejše arhitekturne dediščine mesta.
Pred izdajo monografije je dr. Simona Kostanjšek Brglez v okviru projekta Umetnost za turizem. Umetnostnozgodovinske vsebine kot podlaga razvoju trajnostnega turizma Vzhodne Slovenije (2019-2022), v okviru katerega je sistematično raziskovala dediščino na območju Upravne enote Slovenska Bistrica, pripravila spletno razstavo Preobrazbe mesta, Slovenska Bistrica med 18. stoletjem in letom 2020 – njeni ljudje in podobe trgov, ulic in stavb. Ta je predstavljala osnovo za katalog omenjene monografije, ki ga je v tiskani izdaji bistveno nadgradila in dopolnila.

                                                       Dela:

  • Bibliografija dr. Simone Kostanjšek Brglez (klik)

                                              Priznanja:

  • Naj osebnost Bistriških novic 2022.

Viri in literatura:

  • Informator: Kostanjšek Brglez, Simona, Poljčane, januar 2024.

Avtor gesla: Silvo Husu

Datum objave: 21. januar 2024

© Copyrights biografski-sb.si / Silvo Husu