Foto: Grb družine Attems, freska, arhiv ZZK Slovenska Bistrica.
ATTEMS, grofje − rodbina
(13.−21. stoletje)
13.−21. stoletje
Poklic ali dejavnost:
- plemiči
- lastniki Bistriškega gradu od 1717 do 1945
Zgodovina:
Rodbina Attems je dobila ime po gradu ‘Attimis’ v Furlaniji (Ahten pri Nemah, Italija), ki leži na slovensko-romanski etnični meji, severovzhodno od Vidma (Udine, Italija). Prve omembe gradu segajo v začetek 12. stoletja. Nekoliko oprijemljivejše sledi pustijo Attemsi šele v 13. stoletju, ko se razcepijo na liniji ‘Attems-Orso’ in ‘Attems-Trident’. Za slovensko zgodovino je pomembnejša slednja, saj iz nje izhajajo tiste veje, ki so do 20. stoletja živele in delovale na ozemlju nekdanje habsburške monarhije. V njihovem grbu so tri srebrne konice v rdečem ščitu (foto).
Vzpon rodbine Attems je tesno povezan s prehodom goriške grofije pod habsburško oblast po letu 1500. Frideriku grofu Attemsu (1447–1517) je novi goriški deželni knez, cesar Maksimilijan, malo pred njegovo smrtjo ponudil mesto vladnega svetovalca.
Na Goriškem je bila njihova pomembna posest ‘Sveti Križ’ (danes ‘Vipavski Križ’, op. ur.), ki jo je od grofov Thurn−Valsassina 1605 kupil Friderikov pravnuk Herman grof Attems (1564–1611). S tem je bila osnovana linija, ki se še danes uradno imenuje ‘Attems−Heiligenkreuz’ (Svetokriški). Na ta način se razlikuje od druge, tudi še obstoječe linije ‘Attems−Petzenstein’, ki je nastala sredi 16. stoletja.
Leta 1582 se je Friderikov vnuk Jakob Adam grof Attems (*1526 †1590) na povabilo nadvojvode Karla preselil v Gradec (Avstrija). S tem se je ‘Attemsom Svetokriškim’ odprl nov življenjski prostor – Štajersko.
Za štajersko zgodovino eden najpomembnejših grofov Attemsov je bil Ignacij Marija I. Attems (1652–1732), ki je svojo posest razširil na velik del južne Štajerske. Kapital je preudarno vlagal v nepremičnine. V njegovo posest so tako na prehodu iz 17. v 18. stoletje prešla gospostva in gradovi Štatenberg, Podčetrtek, Hartenštajn in Pilštanj, Brežice, bistriški grad ter Brestanica. Kupil je tudi gospostvo ‘Gösting’ pri Gradcu z uradom ‘Aigen’, njegova druga žena Kristina Krescencija Attems, rojena Herberstein, pa je v zakon prinesla še grad Vurberk s posestvom.
Z dobrim gospodarjenjem je postal eden najpremožnejših štajerskih plemičev, njegovemu zgledu so sledili tudi potomci. Danes Attemsi živijo predvsem v Avstriji in Italiji.
Viri in literatura:
- Frank, Ulrike − Šerbelj, Ferdo: Kratka zgodovina grofov Attems, Zbornik občine Slovenska Bistrica II, Slovenska Bistrica, 1990, str. 144–161.
Opomba:
- V knjigi ‘Biografski leksikon občine Slovenska Bistrica’ je opis na str. 15−16.
Avtor gesla: Silvo Husu
Datum objave: 20. april 2022
Zadnja posodobitev: 15. december 2022
© Copyrights biografski-sb.si / Silvo Husu