Mecen Ignac Marija I. grof Attems se je rodil 15. avgusta 1652 v Ljubljani. Bil je sin iz tretjega zakona vicedoma dežele Kranjske Janeza Friderika grofa Attemsa (*1593 †1663) s Frančiško Marijo markizo Strozzi (*1620 †1668). Z Ignacijem Marijo se začenja uspešna štajerska veja svetokriških Attemsov. Attemsi so bili leta 1630 povzdignjeni v državne grofe ‘Svetega rimskega cesarstva’.
Šolal se je na ruški latinski šoli in v Gradcu (Avstrija), kjer je končal študij prava. Pri enaintridesetih je bil imenovan za dvornega svetnika, tri leta zatem je postal svetnik pri notranjeavstrijski dvorni komori in v letih od 1688−1703 opravljal službo glavnega intendanta za Štajersko. Bil je še predsednik in ravnatelj notranjeavstrijskega tajnega sveta.
Z nakupi gradov in posesti se je njegova gospodarska dejavnost, tudi zaradi službe intendanta, vse bolj vezala na donosna posestva spodnje Štajerske.
V prvem zakonu, sklenjenem leta 1685 z Attems Marijo Regino, rojeno Wurmbrand (Stuppach, *1659 †1715), je imel kar trinajst otrok. Z drugo ženo Kristino Krescencijo Attems, rojeno Herberstein (Hrastovec) − zakon je bil sklenjen leta 1715 v Brežicah − pa ni imel potomcev.
Njegova velikopoteznost je razvidna iz nakupov grajskih posesti Podčetrtek in Štatenberg leta 1686, Hartenštajna in bližnjega urada Pilštanj, Brežic, Brestanice in seveda bistriškega gradu leta 1717.
V Gradcu si je med leti 1702−05 uredil monumentalno palačo, zunaj mesta je kupil posestvo ‘Gösting’ in po požaru starega gradu leta 1723 pod njim zgradil dvorec ‘Neu Gösting’. Z drugo poroko se je njegova posest povečala še z gradom in posestvom Vurberg nad Dravo zahodno od Ptuja.
Prva velikopotezna zadeva Ignaca grofa Attemsa je bila ob koncu 17. stoletja zidava Štatenberga. Sledila je načrtna barokizacija in opremljanje renesančnih gradov v Brežicah, Podčetrtku in v Slovenski Bistrici.
Ignac Marija I. grof Attems je umrl 1. decembra 1732 v Gradcu in je pokopan pri frančiškanih v Brežicah.