Foto: Grb družine Idunspeug (Wikipedia).

IDUNSPEUG, Barbara

(16. stoletje)

izpričana v 16. stoletju

 Poklic ali dejavnost:

  • plemkinja
  • posestnica bistriškega zemljiškega gospostva

                                                 Življenje:

Po smrti Janeza Jurija Idunspeuga je bistriško gospostvo in vse, kar mu je pripadalo, podedovala vdova Barbara s petimi sinovi. V času Barbarinega vladanja si je vladarjeva komisija ogledala slovenjebistriško gospostvo in leta 1566 spisala nov urbar in ga že leta 1567 ponovno spremenila.
Pomladi leta 1567, in znova leta 1568, so se podložniki pritožili zoper Barbaro pri notranjeavstrijski vladi in komori. Zagrozili so, da bodo zapustili bistriško zemljiško gospostvo. Vdova ni spoštovala novega urbarja, podložnike je izmozgavala, jih sramotila, napadala, metala v ječe, zahtevala višjo tlako in umrlino ter omejevala koriščenje grajskih gozdov. Podložniki so grozili svoji gospodi, enega svojih so osvobodili iz grajske ječe. Napetosti je skušala odpraviti posebna vladarjeva tričlanska komisija, 22. septembra 1578, na srečanju z okoli 140 podložniki in vdovinim sinom Jurijem Adamom, pri hiši Adama Goloba. Podložniki so pripeljali s seboj pravnega izvedenca. Komisarji so zahtevali od podložnikov, da napišejo pisne pritožbe in sestavijo svojo komisijo 8 županov. V pritožbah so bili podložniki zelo jasni. Navedli so vrsto primerov, kako si Idunspeugi kršili stare navade. Adam Idunspeug je odklonil, da bi pokazal novi urbar podložnikom, češ da to v deželi ni v navadi.
Leta 1584 je Barbarin sin David Idunspeug z dovoljenjem deželnega vladarja izročil bistriško gospostvo Janezu Vettru (Vetter von der Lillie).

Viri in literatura:

  • Koropec, Jože:: Svet okoli Slovenske Bistrice do leta 1700, Zbornik občine Slovenska Bistrica, Slovenska Bistrica, 1983, str. 114−115.

Avtor gesla: Silvo Husu

Datum objave: 1. februar 2024

© Copyrights biografski-sb.si / Silvo Husu