Martin Plavec je prišel za župnika na Šmartno na Pohorju okoli leta 1673. Že leta 1781 mu je pomagal tudi kaplan.
Martin je bil pogosto skregan s svojimi Pohorci. Že od leta 1676, pa vse do svojega odhoda leta 1697 (pozneje je bil slivniški grajski duhovnik, zatem učitelj v ruški gimnaziji), je pobiral denar in bil zelo strog pri cerkveni desetini. Denar je zapravljal zase, veliko je bil odsoten, odhajal je tudi na daljše božje poti. Očitali so mu tudi, da je premalo zvonil.
Pohorci so ga osumili celo čarovništva in mu pol leta preprečevali vstop v cerkev. Ker se je v takšnem okolju čutil ogroženega — tudi njegove predhodnike so pretepali — je oral s pištolo za pasom. Sprt je bil tudi s slovenjebistriškim gradom in zaradi areške cerkve tudi z združenim framsko—slivniškim zemljiškim gospostvom.
Iz Plavčevega župnišča je ohranjeno slovensko prisežno besedilo.
Martin Plavec je umrl leta1712 v Mariboru.