Minoriti so prišli v Slovensko Bistrico iz Celja leta 1614 (minoriti – ime izhaja iz latinske besede minores (manjši), kar pomeni željo po ponižnosti in služenju.). Leta 1629 so dobili cerkev Marije sedem žalosti in bližnjo hišo, in do leta 1686 zgradili med cerkvijo in mestnim obzidjem samostansko poslopje za 12 redovnikov bratovščine Žalostne matere Božje. Minoritski samostan sta sestavljala p. c. Žalostne matere božje (mestna cerkev ali cerkev Marije sedem žalosti) in samostansko poslopje. Cerkev se prvič omenja leta 1379 kot Gospejina kapela. V njeni bližini je že leta 1403 stal obzidni stolp, ki ga je leta 1464 deželni knez podaril mestu, to pa leta 1772 minoritskemu samostanu. V prezbiteriju1 cerkve je ohranjena nagrobna plošča minoritov. Podkvasti samostan poleg cerkve je bil prvotno krajši in samo enonadstropen. V začetku 19. stol. so ga podaljšali za 7 okenskih osi proti zahodu, leta 1929 pa so mu dodali drugo nadstropje in napravili enotno pročelje. Samostan je bil leta 1786 ukinjen, že 3 leta prej pa so razpustili vse bratovščine, med njimi tudi bratovščino Žalostne matere božje v Slovenski Bistrici. Leta 1793 je samostansko poslopje kupil usnjarski mojster Anton Nasko za 700 goldinarjev, nakar je ostalo v civilni posesti do leta 1928, ko so ga kupile Šolske sestre iz Malečnika pri Mariboru (Kongregacija FBS). Z minoriti je povezana tudi zgodovina lekarništva v Slovenski Bistrici. Že leta 1615, torej le leto po njihovem prihodu v Slovensko Bistrico, se omenja prvi apotekar. 8. jun. 1774 so minoriti dobili pravico za prodajo izdelkov iz lekarne tudi zunanjim ljudem. Minoriti so bili glavni zdravilci in lekarnarji v Slovenski Bistrici vse do njihove ukinitve. Samostanska lekarna, ki jo je nazadnje vodil Jakob Schmidt, pa je zaprla svoja vrata leta 1787, ko je lekarna postala državna last. Istega leta je lekarnar Jožef Kiefer odkupil od države stari samostanski lekarniški inventar in v lekarni delal do leta 1800. Bistriški minoriti so zgradili tudi vinsko klet pod sedanjo Kosovo hišo v Visolah, ki velja za najstarejšo, saj datira v 18. stol.