Karel Mihael grof Attems se je rodil 1. julija 1711 v Gorici (Italija) očetu Ivanu Francu grofu Attemsu in materi Elizabeti grofici Attems, rojeni Coronini – Cronberg. Oče ga je leta 1725 poslal na študij v jezuitski kolegij v Gradcu, da bi se izpopolnil v nemškem jeziku. Študij je leta 1728 nadaljeval v Collegio dei Nobili v Modeni, kjer se je seznanil z versko in kulturno prenovo učenjaka Ludvika Antona Muratorija. Tudi pod njegovim vplivom se je Attems odločil za duhovniški poklic. Teologijo je od 1732 študiral na Sapienzi v Rimu in 1735 promoviral za doktorja cerkvenega prava.
Škofovsko posvečenje mu je 24. avgusta 1750 v ljubljanski stolnici podelil njegov daljni sorodnik ljubljanski škof Ernest Amadej grof Attems ob asistenci tržaškega škofa Leopolda Petazzija in pičanskega škofa Bonifacia Ceccotija.
Ko je papež Benedikt XIV. 6. julija 1751 ukinil oglejski patriarhat in na isti dan ustanovil goriško nadškofijo za habsburški in videmsko nadškofijo za beneški del ukinjenega patriarhata, je na predlog Marije Terezije, ki je bila Karlu Mihaelu še posebej naklonjena, za prvega goriškega nadškofa 14. aprila 1752 imenoval dotedanjega apostolskega vikarja grofa Attemsa. Marija Terezija ga je leta 1751 imenovala za cesarskega tajnega svetnika in Jožef II. leta 1766 za kneza Svetega rimskega cesarstva.
Novoustanovljena goriška nadškofija je, z izjemo župnij ljubljanske škofije, obsegala celotno ozemlje ukinjenega patriarhata južno od Drave in Cortino d’Ampezzo na Tirolskem.
Attems se je takoj po imenovanju za nadškofa zavzeto lotil duhovne prenove teritorialno izjemno obsežne škofije
Z razmerami v škofiji se je nadškof Attems seznanil na rednih pastoralnih vizitacijah med leti 1750–67. Kar trikrat je prehodil svojo obsežno škofijo, pregledal vse župnije, samostane in ustanove, zaslišal duhovnike, cerkvene ključarje in zastopnike mest, trgov in vasi ter delil zakramente. Obvladal je vse štiri deželne jezike in v njih pridigal, poučeval verouk in spovedoval. Svoja opažanja si je vestno zapisoval.
Med vizitacijami se je mudil tudi v naših krajih:
7. junija 1751 je škof Attems vizitiral cerkev sv. Trojice na Zgornji Polskavi.
8. junija 1751 je vizitiral cerkev sv. Štefana na Spodnji Polskavi.
10. junija 1751 je vizitiral cerkev sv. Mihaela na Črešnjevcu.
1. avgusta 1760 je nadškof obiskal Slovensko Bistrico, kamor je prišel iz Konjic, vendar je zaradi slabega počutja namesto njega vizitiral kanonik Madcho. Vizitiral je cerkev sv. Jerneja, podružnico sv. Duha, podružnico sv. Marjete, Marijino kapelo v gradu in podružno cerkev sv. Jožefa. Nadškof je takrat tudi določil, naj se lavretanske litanije, ki so se po ustanovni listini župnije Slovenska Bistrica molile vsak dan, odslej več ne molijo v latinskem, ampak v slovenskem jeziku.
Drugič je obiskal Slovensko Bistrico 22. junija 1766 in naslednji dan maševal in sam obhajal, nato je birmal 632 oseb, ob 11. uri pa vizitiral cerkev in nadaljeval z birmanjem. Popoldan se je odpravil na Spodnjo Polskavo.
23. junija 1766 je nadškof prišel na Spodnjo Polskavo. Tudi tu je naslednji dan maševal in sam obhajal ter nato birmal 555 oseb in vizitiral cerkev. Večerjal in prenočil je v gradu Frajštajn, ki je bil v lasti studeniških nun.
Karel Mihael grof Attems je umrl 18. februarja 1774 v Gorici.