
Foto: Osebni arhiv zakoncev Mije in Friderika Babnik.
BABNIK, Friderik, dr.
(1883−1941)
* 16. avgust 1883 • Zgornja Polskava (občina Slovenska Bistrica)
† 4. december 1941 • Mauthausen (Avstrija)
Poklic ali dejavnost:
- pravnik
- tovarnar
- lokalni aktivist
- narodni buditelj
Življenje:
Dr. Friderik Babnik se je rodil 16. avgusta 1883 na Zgornji Polskavi očetu Frideriku, doktorju prava in dvornemu advokatu na Dunaju (Avstrija), mati Alice (1862–1948), rojena Dominkuš, pa je bila hči dr. Ferdinanda Dominkuša.
Friderik je nadaljeval očetovo poklicno pot. Pravo je študiral na Dunaju, kjer je pridobil doktorski naziv in odprl odvetniško pisarno.
Tam si je tudi ustvaril družino. Poročil se je v začetku 20. let 20. stoletja na Bledu z Elizabeto Vrbančić (rojeno leta 1890 na Dunaju, mama Dunajčanka, Avstrijka, oče Zagrebčan, Hrvat); končala glasbeni konservatorij na Dunaju; študirala tudi geografijo, vendar je zaradi vojne ni končala, saj je pomagala kot bolnišnična sestra). Nekaj let po poroki sta dobila sina Babnik Janka, pravnika v Slovenski Bistrici. Dr. Babnik je pogosto prihajal na slovensko Štajersko, saj je imel na Zgornji Polskavi kmetijsko posestvo, v Mariboru pa tovarno žarnic. Poznejše razmere – vzpon ‘nacistične ideologije’ – so ga prisilile, da se je bil leta 1937 primoran vrniti v domovino. Na Dunaju je namreč deloval v organizaciji, ki je pomagala Judom bežati preko Švice v Ameriko. Posledično ga je okoli leta 1936 gestapo »vzel pod lupo«. Zaradi nacističnega pritiska je z družino zbežal z Dunaja na domačo Zgornjo Polskavo. Bližajoča vojna je onemogočila tudi Elizabetino že dogovorjeno mednarodno turnejo operne pevke. Sprva so živeli v vili, v kateri je danes kulturni dom, nato pa v nekdanji hiši dr. Ferdinanda Dominkuša.
V Mariboru je leta 1937 odprl odvetniško pisarno. Tudi tam ni mogel nemoteno delovati, saj so mu pronemško usmerjeni Slovenci še pred vojno požgali tovarno žarnic.
Na Zgornji Polskavi in v Mariboru se je srečeval s somišljeniki – narodnimi buditelji, med katerimi je bil tudi Ferdinand Dominkuš. Dominkuševa hiša na Zgornji Polskavi je bila že pred rojstvom dr. Babnika pogosto prostor srečanja buditeljev slovenstva. Po poročanjih Jožeta Koropca naj bi v Dominkuševi kleti proslavili preimenovanje nemško zvenečega ‘Marburga’ v slovenski ‘Maribor’.
Močna narodna zavest je nazadnje tragično zaznamovala njegovo usodo. Ob prihodu nemške vojske na Zgornjo Polskavo, aprila 1941, so jim tamkajšnji pronemško usmerjeni domačini pripravili sprejem. Takrat je dr. Babnik naročil svojemu viničarju Jožetu Emihu, da v njegovem vinogradu izobesi slovensko zastavo.
Zaradi tega dejanja ter že omenjene pomoči Judom na Dunaju ga je gestapo 19. avgusta 1941 aretiral. Nekaj časa je bil zaprt v Mariboru, nato so ga odpeljali v koncentracijsko taborišče Mauthausen in ga, 4. decembra 1941, v kazenski skupini v kamnolomu ubili. Nemške oblasti so jim zaplenile vse, razen hiše, v kateri je prebivala žena Elizabeta.
Pozneje so v spomin na dr. Babnika na skupinskem grobu družine Dominkuš in Babnik na Zgornji Polskavi zapisali njegovo ime. Po njem so poimenovali ulici na Zgornji Polskavi in v Mariboru.
Viri in literatura:
- Informator: Babnik, Friderik, vnuk, Zgornja Polskava, december 2019.
- Podatke zbrala: Pokeržnik, Nina.
Opomba:
- V knjigi ‘Biografski leksikon občine Slovenska Bistrica’ je opis na str. 23.
Avtor gesla: Silvo Husu
Datum objave: 20. april 2022
Zadnja posodobitev: 15. december 2022
© Copyrights biografski-sb.si / Silvo Husu