Franc Kac se je rodil 23. oktobra 1915 na Zgornji Bistrici (občina Slovenska Bistrica) očetu Francu Kacu, posestniku, in materi Katarini, rojeni Zorko.
3. februarja 1944 se je v Radovljici poročil z Ivano Kac, rojeno Cvenkelj († 12. aprila 1953 v Ljubljani).
Franc Kac je kot obveščevalec 9. maja 1945 prišel v okrajni Oddelek za zaščito naroda (OZNA), ki jo je vodil pooblaščenec Jug iz Slovenj Gradca. Za njim je Kac prevzel mesto okrajnega pooblaščenca OZNE za Slovensko Bistrico. Njegova naloga je bila postaviti obveščevalno službo in pridobiti informatorje.
V začetku leta 1946 je OZNA dobila nalog za usmrtitve. Žrtve so med 11. in 15. januarjem 1946 v dveh skupinah pripeljali v »zgornjebistriški bunker«, jih postrelili, rov pa so nato minirali in ga zasuli z zemljo.
S tem pobojem preko 400 civilistov naj bi bil povezan prav Franc Kac. Kac naj bi namreč dobil nalog za aretacije, a brez spiska. Sam naj bi sestavil seznam obsojenih, večinoma bogatejših ljudi, ki so jih umorili v »bunkerju«. O ubitih civilistih, predvsem domačinih, pa Kac, po svojih besedah, naj ne bi vedel veliko. Sodelovanje pri poboju je zanikal tudi pred preiskovalno komisijo za raziskovanju povojnih pobojev, pravnodvomljivih procesov in drugih tovrstnih nepravilnosti, katere predsednik je bil dr. Jože Pučnik. Nedvomno pa je Kac videl spisek žrtev, ki so jih umorili v omenjenem »bunkerju«. Na 18. seji preiskovalne komisije, 25. julija 1994, je na vprašanje dr. Jožeta Pučnika, kaj ve o teh aretacijah, odgovoril, da so seznam aretiranih in pobitih dobili na Tinjski gori (občina Slovenska Bistrica) šele po poboju, 20. aprila 1946, na velikonočno soboto. Na njem so bili ime, rojstni dan, starost in podobno. Pučnika je zanimalo, koliko imen približno je bilo na seznamu, in Kac je odgovoril, da jih je bilo po njegovem mnenju kakšnih 70 do 80. Na seznamu so bili tudi takšni, ki po tedanjih “merilih” niso dosti zagrešili. Seznam naj bi bili sestavili na mariborskem okrožnem odboru Ozne.
Po pokolu pa se zaradi svojih dejanj v domačem kraju Kac ni več počutil varnega in se je odselil v Portorož in kasneje najverjetneje v Nemčijo. O Kacu je za ‘Komunističke zločine’ spregovorila tudi njegova sestra Kristina Skrbinek, ki je povedala, da se ji po odhodu iz Slovenske Bistrice več mesecev ni javil po telefonu. Kje je bival po tem, pa tudi ona ni povedala.