Jože But se je rodil 17. februarja 1924 onkraj Boča, v Gabrovcu v občini Šmarje pri Jelšah.
Ko je bil 29. junija 1951 v Ljubljani posvečen za duhovnika, je najprej nekaj mesecev opravljal službo semeniškega duhovnika, 6. decembra 1951 pa je nastopil prvo kaplansko službo pri sv. Marjeti pri Ptuju. Tu je bil do leta 1955, ko je šel za kaplana v Ljutomer in v tej službi ostal do leta 1963.
1. septembra tega leta je prišel v Slovensko Bistrico. Najprej je deloval kot župnijski upravitelj (duhovnik, ki začasno upravlja župnijo, op. ur.), dokler ni bil 17. marca 1968 slovesno umeščen za župnika.
Povojni časi so bili za bistriško župnijo precej turbulentni, saj po Ivanu Šolincu do tedaj kar 18 let ni imela župnika, ampak so župnijo vodili razni župnijski upravitelji.
Jože But je bil župnik, ki je v bistriški župniji pustil velik pečat v 20. stoletju, saj je bil tukaj župnik od vseh najdlje, kar 28 let.
Ker je bil dolga leta voditelj bistriške župnije, so sadovi njegovega dela vidni na mnogih področjih. Neumorno se je trudil približati bistriškim dušam, saj je bil aktiven na pastoralnem, kulturnem in gospodarskem področju. Številne obnove cerkva v naši župniji pričajo o tem, da je globoko cenil kulturno dediščino naših prednikov. Poznan je bil po svoji pronicljivosti, saj je zelo dobro znal oceniti stanje verskega, kulturnega in političnega življenja v domačem in širšem okolju. Kar 22 let je bil dekan bistriške dekanije (1969–91). Leta 1987 je v postnem času organiziral dekanijski misijon, ki so ga vodili minoriti in je obrodil lepe pastoralne sadove.
Zanimivo je, da se je v času njegovega bivanja v bistriški župniji zamenjalo kar 16 kaplanov – najdlje je bil tukaj Drago Sinko (6 let).
Obilica dela se je poznala tudi na Butovem zdravju – že leta 1974 je doživel srčni infarkt, leta 1985 pa še možgansko kap. Kaplani so mu torej bili dragocena pomoč, a njegovo zdravje je kljub temu počasi pešalo, dokler se ni odločil, da leta 1991 odide v pokoj. V bistriški župniji je kot upokojeni duhovnik ostal vse do svoje smrti.
Jože But je umrl 9. septembra 1998 v Slovenski Bistrici, dva dni kasneje pa ga je v Kostrivnici pokopal škof Franc Kramberger ob navzočnosti kar 65 duhovnikov.