Kmalu po Jankovem rojstvu so se preselili na Zgornji Bistrici, kjer so imeli starši trgovino. Da bi se izognili izselitvi v Srbijo, so leta 1941 pobegnili na očetov dom v Čekovnik nad Idrijo. Ko so se po vojni vrnili v Slovensko Bistrico, je Čar opravil malo maturo in leta 1952 maturiral na realki v Mariboru. Nato se je vpisal na ljubljansko univerzo, kjer je leta 1958 diplomiral iz slovenskega in srbohrvaškega jezika in književnosti ter leta 1989 tudi doktoriral na temo: Temeljne prvine jezika in sloga v Tavčarjevem ciklu kratke vaške proze Med gorami. Slovenščino je poučeval na OŠ v Oplotnici v letih 1959−60 in Slovenski Bistrici med leti 1960−64. Nato se je zaposlil na PA v Mariboru kot asistent od 1964−69 ter tlakoval pot univerzitetnemu študiju slovenistike na UM kot predavatelj leta 1966 in profesor višje šole leta 1969, višji predavatelj 1984 in docent11 za slovenski jezik leta 1990. Na PA oz. kasneje PEF je med leti 1985−94 predaval kulturo ustnega in pisnega izražanja, skladenjsko stilistiko, stavčno fonetiko, uvod v študij slovenskega jezika, sporočanje, pravorečje in zgodovino slovenskega knjižnega jezika, na Višji pravni šoli v Mariboru med 1978−79 pa kulturo izražanja. Leta 1974 je vodil lektorat slovenskega jezika na Visoki učiteljski šoli v Sombotelu (Madžarska), tam je bil tudi gostujoči profesor od 1974−86. Bil je predstojnik Oddelka za slovanske jezike in književnosti na PEF UM med 1984−85 in 1991−94. Leta 1994 se je upokojil, vendar je honorarno še vedno predaval retoriko na mariborski enoti TF UL. Pisal je pesmi in prozo. Dolga leta je bil član DPD Svoboda Slovenska Bistrica, kjer je opravljal večinoma delo lektorja. Nato je v KD Slomšek Slovenska Bistrica deloval kot režiser. Bil je član Evropske akademije znanosti in umetnosti in častni član Slavističnega društva Slovenije, vodil je tudi občinski svet Občine Slovenska Bistrica. Leta 2009 je bil imenovan za častnega občana Občine Slovenska Bistrica.