Jernej Černe je začetnik zobozdravstva v Občini Slovenska Bistrica. Tja se je priselil leta 1933 in začel najprej z zdravniško prakso. Ko mu je po spletu nesrečnih okoliščin, zaradi razlitja slepega črevesa, umrl sin, je za njegovo smrt krivil sebe in zaradi te »krivde« opustil zdravniški poklic in postal zobozdravnik. Dobro je sodeloval z zdravnikom Simonom Jagodičem, ker sta si delovno področje razdelila in je Černe deloval v Slovenski Bistrici predvsem kot zobozdravnik, lahko pa je nadomeščal tudi Jagodiča v njegovi odsotnosti. Leta 1941 so Nemci Jerneja Černeta skupaj z ženo in otrokom izgnali v Srbijo, v Černejevo hišo pa se je vselil vojaški zdravnik Pechaček z družino in bolničarjem. Konec vojne je bila v hiši vojaška ambulanta, v njej je stanoval tudi vojaški zdravnik dr. Schuster. Po vojni, ko se je Černe vrnil iz izgnanstva v Slovensko Bistrico, je takoj začel z rednim zobozdravstvenim delom. V začetku je z njim sodeloval dentist Antolič Ivo, ki je kasneje postal profesor ortodontije v Ljubljani. Šele po letu 1960 sta prišla v pomoč dva dentista (Košutnik in Vencelj), za njim pa dentist Drago Horvat. Tako je ostalo do leta 1965, ko je odšel Černe v pokoj.