Stanko Bratož je po končani železniški prometni šoli v Beogradu delal v Kranju, Škofji Loki in od poletja 1940 kot prometnik na Pragerskem. Tam ga je zatekla okupacija. V Ljubljano se je vrnil 12. aprila 1941 in pred odhodom s Pragerskega uničil signalnovarnostne naprave v prometni pisarni. Tudi v Ljubljani je bil vlakovni odpravnik; takoj se je pridružil OF in se vključil v narodnoosvobodilno gibanje. V partizane je šel po kapitulaciji Italije septembra 1943. Najprej je bil v Cankarjevi brigadi, po ustanovitvi Železničarske brigade pa v tej enoti operativni častnik. Po razformiranju Železničarske brigade je bil dodeljen 15. (Belokranjski) brigadi. Z njo je odšel na Hrvaško osvobajat Vrbovsko, kjer je bil 18. decembra 1943 hudo ranjen. Takega so ustaši privezali konju za rep in ga vlačili po Vrbovskem. Po posredovanju nekega domobranskega častnika so ga končno pustili ležati v nekem jarku. Župnik Vrbovskega ga je pokopal pod jablano na svojem vrtu.