Josip Jurčič se je rodil 4. marca 1844 na Muljavi očetu Marku Jurčiču, bajtarju in kočijažu, in materi Mariji Jurčič, rojeni Jankovič.
Osnovno šolo je končal v Višnji Gori, nato je nadaljeval šolanje na gimnaziji v Ljubljani, kjer se je seznanil z domačo in tujo literaturo. Za literaturo ga je že v otroštvu navdušil dedek Jože Jankovič, ki mu je pripovedoval zgodbe. Že leta 1861, pri sedemnajstih letih, je objavil svojo prvo delo, Pripovedko o beli kači. Šolanje je nadaljeval na Dunaju, kjer je študiral slavistiko in klasično filologijo, vendar študija zaradi pomanjkanja denarja ni dokončal.
Leta 1868 je z Josipom Stritarjem in Franom Levstikom izdal zbornik Mladika ter v njem objavil povest Sosedov sin. Leta 1868 je sodeloval na prvem taboru v Ljutomeru. Istega leta je dobil službo pomočnika glavnega urednika pri časniku Slovenski narod v Mariboru.
V času službovanja v Mariboru se je veliko družil z bistriškimi narodnjaki, predvsem z dr. Ferdinandom Dominkušem in dr. Josipom Vošnjakom. Sestajali so se v kleti Domikuševega vinograda na Zgornji Polskavi (občina Slovenska Bistrica), nemalokrat pa je obiskal tudi Vošnjaka v njegovi kleti v Visolah (občina Slovenska Bistrica).
Leta 1872 je postal glavni urednik Slovenskega naroda in moral se je preseliti v Ljubljano. Tu je postal ob Franu Levstiku osrednja oseba v slovenskem političnem in kulturnem življenju.
Josip Jurčič je umrl 3. maja 1881 v Ljubljani, po dveh letih zdravljenja jetike.