Slavica Furlan, roj. Hmelak, se je rodila na primorskem v družini lesnega trgovca. Tako kot mnoge druge primorske družine se je tudi njena za časa fašizma izselila v Jugoslavijo, na Štajersko. V Slovenski Bistrici je končala MŠ, potem pa ostala doma in pomagala očetu v njegovem lesnem podjetju. Ob začetku 2. svetovne vojne jim je okupator zaplenili premoženje in jih izgnal na Hrvaško. Po številnih prošnjah jim je uspelo, da so se vrnili k mamini družini v Idrijo. Okt. 1943 sta s sestro odšli v partizane. Ker je imela Slavica opravljen bolničarski tečaj, je postala bolničarka v Cerknem ravno v času, ko so gradili bolnišnico v soteski Pasice, vzporedno z njo pa so pod Cerkljanskim vrhom postavili tudi manjši oddelek, ki so ga imenovali oddelek A. Temu oddelku je bila Slavica dodeljena dec. 1943. Apr. 1944, ko so v Davči zgradili oddelek D, so jo premestili tja. Slavica je bila bolničarka na oddelku D vse do začetka leta 1945. Tu je spoznala tudi svojega moža Rada Furlana, ki se je kot ranjenec zdravil na tem oddelku. V začetku feb. 1945 so jo poklicali na bolničarski tečaj v Partizansko bolnišnico Franjo. V »grapi« (Partizanski bolnišnici Franja) je potem ostala do konca vojne. Tam je pred koncem vojne noseča doživela še zadnjo sovražno ofenzivo, ki je za bolnišnico minila brez žrtev. 5. maja 1945 je skupaj z ranjenci odšla v osvobojeno Gorico.