Simon Gaberc, narodni gospodarstvenik in pisec nabožnih pesmi, se je rodil 3. oktobra 1838 na Črešnjevcu.
Gimnazijo je obiskoval v Mariboru med leti 1853−61, nato tudi bogoslovje in bil posvečen v duhovnika 29. junija 1865.
Služboval je na Zgornji Polskavi (1865−66), Tinju kot kaplan (1866−67), na Keblju kot pomožni duhovnik (1867−68), na Zgornji Ložnici pri Sv. Venčeslavu kot provizor (1868), v Šmartnem pri Slovenj Gradcu (kot kaplan), Slivnici pri Mariboru, pri sv. Barbari v Halozah, na Ponikvi (kot provizor) in kot župnik v Framu. Leta 1896 je postal knezoškofovski duhovniški svetovalec.
Od leta 1903 je bil predmestni župnik in dekan pri sv. Magdaleni v Mariboru. Leta 1909 je bil imenovan za častnega kanonika.
V ‘Slovenskem gospodarju’ je objavljal članke s področja sadjarstva in vinarstva ter leta 1895 napisal Gospodarske izkušnje sadjerejske, zlasti vinogradniške. V ‘Slovenskem prijatelju’ in ‘Duhovnem pastirju’ je objavljal pridige. Leta 1884 je izdal ‘Šmarnice’.
Pisal je največ člankov nabožne vsebine (Nedokončana premišljevalna knjiga za bolnike ‒ iz govorov bolnikom mariborske bolnišnice).
Simon Gaberc je umrl 12. januarja 1916 v Mariboru.