9. okt. 1938 se je Rudolf Ganziti v Ljubljani poročil z Marijo Ganziti, roj. Rojc. Po njeni smrti, se je 31. dec. 1946 v Ljubljani v drugo poročil, tokrat z Marijo Medič, roj. Kozjek. Kot mlad fant je bil zaposlen na gradbiščih in delal v najhujših delovnih razmerah. Takrat se je vključil v stavkovno gibanje na slovenskem. Že leta 1933 je postal član KPJ, kjer je bil od jeseni leta 1934 do konca leta 1940 član OK KPS za Ljubljano. Zaradi svojega politčnega udejstvovanja je bil preganjan in zaprt. Bil je nosilec partizanske spomenice, saj se je v NOB vključil že na začetku vojne leta 1941. Bil je organizator CT KPS v ljubljanski pokrajini in deloma na Štajerskem ter odgovoren za postavitev vseh ilegalnih postojank v Ljubljani in drugod. Njegovo prvo tovrstno delo je bilo že leta 1941 v hiši Cesta na Brdo na Viču v Ljubljani, kjer je zgradil podzemni prostor − bunker za tiskarno. To je bila v okupirani Sloveniji prva zgrajena ilegalna tiskarna CT KPS. Kot vodja gradbenega oddelka CT KPS je v začetku leta 1942 na Emonski c. v Ljubljani, nad takratno tovarno zamaškov, v stanovanju mizarja Kranjca, zgradil tudi drugi bunker za tiskarno. Leta 1943 je vodil gradnjo Baze 20 v Kočevskem rogu. Po letu 1945 je bil med drugim pomočnik inšpektorja za delo LRS, predsednik sindikata gradbenih delavcev Slovenije in član sveta Republike.