Mihael Grešak se je rodil kot najstarejši v družini s sedmimi otroki. Nedolgo po njegovem rojstvu so se Grešakovi preselili iz Griž v Sv. Jedrt nad Laškim, kjer sta starša kupila kmetijo. Ko je bil Mihael še dijak v Mariboru, mu je umrla mati. Po srednji šoli, se je odločil za študij bogoslovja v Mariboru. 9. jul. 1939 je prejel prezbiterat. Naslednje leto jul. je bil nastavljen za kaplana v Laporju. Po napadu na Jugoslavijo leta 1941, so nacisti zaprli laporskega župnika Jožefa Ozimiča v Brestanico, nato pa izgnali na Hrvaško. Grešak je tako prevzel vso pastoralno6 delo v tej župniji, upravljal pa je tudi župnijo Makole. Leta 1941 se je v Laporju vključil v NOG, v katerem je sodeloval z Markom Žitnikom. Gestapovci so Mihaela Grešaka, zaradi njegovega pritinacističnega delovanja, 5. jul. 1942 po večernicah prijeli pred cerkvijo in zaprli v zapor Stari pisker v Celju. Iz zapora je na dan usmrtitve poslal pismo očetu:

                              »Dragi oče!                              Celje, 22. jul. 42.
     Danes v kratkem bom ustreljen. Zahvalim se Vam, dragi oče, za vse, kar ste žrtvovali zame. Bog naj Vam bo bogat plačnik! Pozdravljam vse sorodnike, znance, prijatelje in vse kakor tudi Vas iskreno prosim, da mi odpustite vse, s čimer sem Vas žalil.
     Ne morem v tej uri več pisati, misel mi zastaja.
     Prosil bom za Vas pri Bogu, kakor tudi za vse, ki so mi bili izročeni.
     Lepo Vas prosim, sporočite moje zadnje pozdrave mojim faranom (lapor- čanom). Naj mi vse odpustijo, če sem morda koga žalil, komu škodoval. Srečen sem bil med njimi, rad sem jih imel, a ločit se moram sedaj, pa ‒ kakor upam in sem prepričan ‒ se bomo vsi nekoč v nebesih skupno veselili.
     Bog Vsemogočni, neskončno dobri in usmiljeni, naj mi bo milostljiv sodnik!
     Z Bogom in nasvidenje nad zvezdami. Blagoslavljam zadnjikrat Vas in vse svoje farane in vse meni izročene.
                              Mihael, kaplan«

22. jul. 1941 so ga kot talca ustrelili v celjskem Starem piskru. Njegovo ime je bilo vklesano na spominski plošči na Brezjah, ki jo je cerkev postavila leta 1955 v spomin duhovnikom žrtvam fašizma. Leta 2014 so ploščo odstranili, na njeno mestu pa postavili mozaik Marije Pomagaj, darilo avstralskih Slovencev?!