Franc Heber (na nagrobniku piše Hebar, op. ur.) se je rodil 11. septembra 1852 v Veliki Nedelji materi Ani Heber (1823–1897).
V duhovnika je bil posvečen 31. oktobra 1877
Maja leta 1895 je prišel iz Studenic za župnika na Spodnjo Polskavo. Hitro po prihodu je nadaljeval s pisanjem kronike, ki jo je dotlej pisal njegov predhodnik, župnik Jožef Heržič. Pri pisanju kronike je vestno vztrajal vse do leta 1917, ko ga je starost prisilila, da je prenehal. Leta 1921 je s pisanjem nadaljeval župnik Melhior Zorko, ki ga je nadomestil.
Poleg župnikovanja je Heber tudi polnih 25 let kot katehet učencem razlagal katoliški nauk. Bil je tudi član okrajnega šolskega sveta v Slovenski Bistrici.
Januarja 1912 se je udeležil občnega zbora, na katerem so ustanovili podružnico Slovenske straže na Spodnji Polskavi.
Nekaj mesecev pred smrtjo papeža Leona XIII. (1810−1903) se je z njim srečal tudi Franc Heber kot član delegacije Slovencev, ki ga je obiskala v Rimu.
Franc Heber je umrl 13. aprila 1921 na Spodnji Polskavi, kjer je skupaj z materjo tudi pokopan.