Karel Ingolič, mlajši brat Antona Ingoliča in Jožeta Ingoliča, se je rodil 11. avgusta 1925 na Spodnji Polskavi kot tretji sin očetu Antonu, mizarju in materi Ani, šivilji.
Ker ga je že od majhnega privlačilo mizarsko delo, se je po osnovni šoli začel učiti za mizarja in pridobivati mizarske spretnosti v očetovi delavnici. Po nemški zasedbi Štajerske se je usoda dotaknila tudi Ingoličevih; starejša brata so izgnali v Srbijo, mladega, komaj 17-letnega Karla pa prisilno mobilizirali v nemško vojsko. Uklonil se je zaradi grožnje, da bodo okupatorji sicer celo družino poslali v koncentracijsko taborišče. Kmalu po mobilizaciji in hitrem usposabljanju so njegovo enoto poslali v Francijo, a je kmalu kot ujetnik pristal na angleškem otoku Jersey, kjer je ostal do konca vojne.
Ko se je vrnil domov, je najprej končal šolanje in začel delati v domači delavnici. Njegov oče, ki je vse do svoje smrti vodil mizarsko delavnico, je umrl leta 1944, star 63 let. Za očeta, ki je bil hud sladkorni bolnik in odvisen od inzulina, je bilo pomanjkanje tega med okupacijo usodno.
Zaradi povojnih nacionalizacij se je Karlova mati Ana je odločila za manj boleč, a možen izhod; obrtno delavnico Ingoličevih je prodala podjetju Gradis, kjer so hitro opazili vodstvene in strokovne sposobnosti mladega Karla, zato so ga postavili za vodjo obrata. Delavnica je kmalu postala pretesna, zato so jo preselili na novo lokacijo v vasi. Pridobili so večje prostore in rodilo se je podjetje Obrtno mizarstvo Polskava, Karel pa je bil imenovan za direktorja.
Podjetje se je hitro širilo in zaposlovalo že več kot sto delavcev. Uspešno je poslovalo tudi po združitvi v skupino Lesno industrijsko podjetje (LIP) Slovenske Konjice. Ko je po 43. letih dela odšel v pokoj, je pustil podjetje v odlični kondiciji.
Po osamosvojitvi Slovenije leta 1991 so ga serijski stečaji nekoč zelo uspešnih podjetij ter kraje premoženja, močno razočarali. Tudi od podjetja, v katerega je vložil tako rekoč svoje življenje, ni ostalo nič.
Karel Ingolič je bil tudi navdušen lovec in priznan kinolog. Bil je med ustanovnimi člani Lovske družine (LD) Polskava, kot dober kinolog in vzreditelj nemških kratkodlakih ptičarjev tudi član Slovenskega kinološkega društva.
Bil je bil tudi družbeno aktiven. Deloval je kot občinski odbornik, vodil je okraj Slovenska Bistrica ter tvorno kot krajan in kot direktor podjetja sodeloval pri razvoju Spodnje Polskave. Že zelo mlad se je pridružil prostovoljnemu gasilskemu društvu Spodnja Polskava in bil njegov član do svoje smrti.
Za požrtvovalno delo je dobil več najvišjih lovskih in kinoloških odlikovanj.
Karel Ingolič je umrl 9. decembra 2015 v Slovenski Bistrici.