Franca Juharta najdemo prvič omenjenega v dokumentih, povezanih z njim, ki jih hrani PAM in datirajo v leto 1919. V eni od pravdnih zadev je označen kot posestnik iz Slovenske Bistrice. Že naslednje leto je v drugem dokumentu imenovan kot veleposestnik in lesni trgovec. Juhart se je leta 1917 lotil velikopotezne prezidave obstoječe baročne stavbe na sedanji Mariborski c. 16 v Slovenski Bistrici. Načrt za prezidavo, naslovljen Juhart-hof, opremljen z žigom podjetja Architekten Friedriger & Czeike, je bil dokončan 4. apr. 1917. Stavba ima v tlorisu obliko črke L, na dvoriščni strani ima odprt arkadni hodnik. Dvorec se ponaša z neobaročno oblikovano fasado, ki jo poudarjajo s štukom okrašeno ovalno čelo, balkonček z balustradno ograjo in okna z bogatimi okvirji. Nad osrednjim oknom vidimo črki JH, ki opozarjata na lastnika in naročnika. V celoti in detajlih slovenjebistriški dvorec še najbolj spominja na vilo Transilvanija na Mladinski ul. v Mariboru, ki jo je leta 1910 zase načrtoval Fritz Friedriger (ime je dobila po arhitektovi domovini Transilvaniji, pokrajini v Romuniji). Stavbama je med drugim skupna mansardna zalomljena streha. Fasado Juhartovega dvorca krasi kartuša z reliefnim prizorom. Gre za prizor habsburškega cesarja Jožefa II., ki orje. Prizor je neposredno povezan z dejavnostjo naročnika, torej Juharta, saj je imela ta stavba sprva funkcijo sedeža veleposesti, verjetno pa namiguje tudi na gospodarjevo dobrotljivost (po vzoru cesarja) do kmetov, ki delajo na njegovih posestvih. Poleg tega prizora o Juhartovi dejavnosti priča tudi kip sv. Jurija v vogalu dvorca. Ta je med drugim zavetnik kmetov, konj in živine ter priprošnjik za vreme. Kip, ki je bil končan leta 1918, lahko pripišemo mariborskemu kiparju Ivanu Sojču. Nekaj let pozneje je Maks Czeike za Juharta načrtoval kapelo v Kovači vasi. Kot sporoča napis, vklesan v kamnito ploščo nad vrati v kapelo, jo je dal Juhart v čast sv. Roku postaviti v zahvalo za ozdravitev nog. Kapela, danes p. c. slovenjebistriške župnije, je manjših dimenzij in je značilna arhitektura Czeikeja. Omenjena objekta sta z občinskim odlokom Občine Slovenska Bistrica zavarovana kot kulturna spomenika lokalnega pomena.