Franc Juhart se je rodil 5. oktobra 1879 v Slovenski Bistrici očetu Juriju (Gerorgu) Juhartu in materi Mariji Juhart, rojeni Scherzer.
Franca Juharta najdemo prvič omenjenega v dokumentih, povezanih z njim, ki jih hrani Pokrajinski arhiv Maribor in datirajo v leto 1919. V eni od pravdnih zadev je označen kot posestnik iz Slovenske Bistrice. Že naslednje leto pa je v enem od dokumentov imenovan kot veleposestnik in lesni trgovec.
Juhart se je leta 1917 lotil velikopotezne prezidave obstoječe baročne stavbe na sedanji Mariborski cesti 16 v Slovenski Bistrici. Načrt za prezidavo, naslovljen ‘Juhart-hof’, opremljen z žigom podjetja ‘Architekten Friedriger & Czeike’, je bil dokončan 4. aprila 1917.
Stavba ima v tlorisu obliko črke L, na dvoriščni strani ima odprt arkadni hodnik. Dvorec se ponaša z neobaročno oblikovano fasado, ki jo poudarjajo s štukom okrašeno ovalno čelo, balkonček z balustradno ograjo in okna z bogatimi okvirji. Nad osrednjim oknom vidimo črki JH, ki opozarjata na lastnika in naročnika. V celoti in detajlih bistriški dvorec še najbolj spominja na vilo Transilvanija na Mladinski ulici v Mariboru, ki jo je leta 1910 zase načrtoval Friedriger (ime je dobila po arhitektovi domovini Transilvaniji, pokrajini v Romuniji). Stavbama je med drugim skupna mansardna zalomljena streha.
Fasado Juhartovega dvorca krasi kartuša z reliefnim prizorom. Gre za prizor habsburškega cesarja Jožefa II., ki orje. Prizor je neposredno povezan z dejavnostjo naročnika, torej Juharta, saj je imela ta stavba sprva funkcijo sedeža veleposesti, verjetno pa namiguje tudi na gospodarjevo dobrotljivost (po vzoru cesarja) do kmetov, ki delajo na njegovih posestvih.
Poleg tega prizora o Juhartovi dejavnosti priča tudi kip sv. Jurija v vogalu dvorca. Ta je med drugim zavetnik kmetov, konj in živine ter priprošnjik za vreme. Kip, ki je bil končan leta 1918, lahko pripišemo mariborskemu kiparju Ivanu Sojču.
Nekaj let pozneje je Maks Czeike za Juharta načrtoval kapelo v Kovači vasi. Kot sporoča napis, vklesan v kamnito ploščo nad vrati v kapelo, jo je dal Juhart v čast sv. Roku postaviti v zahvalo za ozdravitev nog. Kapela, danes podružnica slovenjebistriške župnije, je manjših dimenzij in je značilna arhitektura Maksa Czeikeja.
Juhart se je v Slovenski Bistrici izkazal kot pomemben naročnik dveh objektov, ki sta z občinskim odlokom občine Slovenska Bistrica zavarovana kot kulturna spomenika lokalnega pomena.
Franc Juhart je umrl leta 1929 v Slovenski Bistrici, kjer je tudi pokopan.