Sestre Frančiškanke Brezmadežnega spočetja (FBS) je kot šolske sestre v avstrijskem Gradcu ustanovila učiteljica Frančiška Antonija Lampel z namenom, da sestre skrbijo za vzgojo in izobraževanje mladine, predvsem deklet iz revnejših družin. Na željo in pobudo tedanjega graškega škofa Sebastijana Zangerla je v ta namen 29. septembra 1843 ustanovila redovno družbo z imenom Šolske sestre tretjega reda sv. Frančiška Asiškega. Sedež vodstva je še danes v Gradcu − Eggenberqu. Ustanova je v Avstriji hitro rasla.
Šolske sestre tretjega reda sv. Frančiška Asiškega iz Gradca so prvič prišle v Slovenijo leta 1864, ko so na povabilo kanonika Franca Kosarja v Mariboru prevzele vodstvo sirotišnice za dekleta. Ta postojanka se je kmalu osamosvojile in postala temelj za Kongregacijo mariborskih šolskih sester, ki je bila ustanovljena leta 1869 z imenom Šolske sestre sv. Frančiška Kristusa Kralja.
Istega leta so iz Gradca prišle štiri sestre tudi k Sv. Petru (danes Malečnik) pri Mariboru in ostale povezane z materno hišo v Gradcu. Na Štajerskem in v Prekmurju so ustanavljale sirotišnice, šole in zavode za revna dekleta. Leta 1923 so sestre FBS prišle tudi v Slovensko Bistrico, dobile so prostore v minoritskem samostanu in 12. marca 1928 ustanovile jugoslovansko provinco. Sedež province je od leta 1929 v Slovenski Bistrici, zato jih še danes poznajo pod imenom ‘slovenjebistriške sestre’. V Slovenski Bistrici so med obema vojnama imele sirotišnico za 70 otrok.
Sestre so ustanovile tudi skupnost na Golniku. Leta 1948 so bile iz Golnika, iz Slovenske Bistrice in drugih skupnosti pregnane, delo v javnih ustanovah jim je bilo prepovedano; iz bolnišnic, šol in zavodov so jih pregnali, premoženje zaplenili. Nekaj sester je odšlo v tujino, večina pa jih je »slekla« redovno obleklo in se zaposlila. Te so najemale stanovanja po dve ali tri skupaj, prihranke pa dajale v skupno blagajno, pomagale pa so jim tudi sosestre, ki so se zaposlile v tujini. Najprej so kupile hišo v Ljubljani, nato na Brezjah, leta 1970 pa so zgradile hišo v Slovenski Bistrici, kjer je sedež vikariata.
Leta 1985 je bilo sester še sto, danes jih je v Sloveniji le 17. Živijo v treh skupnostih: v Slovenski Bistrici, v Veržeju in v Ljubljani.