Foto: Osebni arhiv družine Kovačič.

KOVAČIČ, Slavko

(1919−2020)

* 23. februar 1919 • Makole
† 30. november 2020 • Slovenska Bistrica

Poklic ali dejavnost:

  • biolog
  • kulturni delavec
  • tabornik
  • planinec
  • urednik časopisa Metalurg
  • ustanovitelj društva nekadilcev

                                           Življenje:

Slavko Kovačič se je rodil 23. februarja 1919 v Makolah očetu češke narodnosti Ladislavu Nahuneku, inženirju geodezije, in materi Julijani Kovačič, poštni uslužbenki. Skrb zanj je prevzela mama, samohranilka.
Osnovno šolo je obiskoval v Makolah. Kot »poštni Slavči« je raznašal pošto po makolskih gričih in ob reki Dravinji.
Šolanje je nadaljeval na klasični gimnaziji v Mariboru. Po uspešno opravljeni maturi se je odločil za študij agronomije v Beogradu (Srbija). Žal je moral študij zaradi pomanjkanja sredstev prekiniti. Prijavil se je za delo na pošti. Na pošti v Mokronogu je služboval do kapitulacije Italije septembra 1943. Tam so ga Nemci zaprli in poslali na prisilno delo v Gradec v Avstriji.
Po vojni se je zaposlil v oddelku za planiranje v Tovarni bakra (danes Impol, op. ur.) v Slovenski Bistrici
Leta 1947 je na odru Doma kulture Slovenska Bistrica spoznal svojo bodočo ženo Danico (rojeno Zorinič). Poročila sta se leta 1949. V zakonu sta se jima rodila otroka Ladislav – Slavc Kovačič in Danica.
Čez nekaj let se je Slavko zaposlil na nižji gimnaziji v Slovenski Bistrici kot učitelj biologije. Ob delu je diplomiral iz biologije in kemije. Imenovan je bil za namestnika ravnatelja. Vse popoldneve je preživljal kot vzgojitelj v dijaškem domu v Slovenski Bistrici, kjer je bila žena Danica upravnica. Vodil je tudi tabornike (medvedke in čebelice), planince, nastopal v številnih vlogah (devetdeset vlog) na odru Delavsko-prosvetnega društva (DPD) Svoboda v Domu kulture, vodil prireditve Rdečega križa (RK), tombole za Prostovoljno gasilsko društvo (PGD) …
Slavko je leta 1966 prevzel vodenje novonastalega Izobraževalnega centra v Impolu v Slovenski Bistrici. Tako je prešel k izobraževanju odraslih in pomagal ustanoviti tehnično šolo za potrebe Impola. Ustanovil je tudi tovarniško glasilo ‘Metalurg’. V njem je kot ‘Jaka Drog’ v humorističnem slogu opozarjal na tisto, kar bi lahko v družbi izboljšali.
Leta 1980 se je Slavko upokojil. Ostal je aktiven. Poučeval je na Ljudski univerzi (LU), vodil mlajše tabornike, kot dopisnik je pisal za krajevni časopis ‘Panorama’, ustanovil je društvo nekadilcev, še vedno je nastopal na prireditvah.
Slavko Kovačič je umrl 30. novembra 2020 v Slovenski Bistrici kot najstarejši Bistričan, star skoraj 102 leti. Pokopan je na bistriškem pokopališču.

Priznanja:

  • Prejel je 34 priznanj za prostovoljno delo, nekatera med njimi so:
    • Tri občinska priznanja z listino,
    • Zlata plaketa Zveze tabornikov,
    • Zlate značke (Linhartova, planinska, Društvo prijateljev mladine),
    • Priznanja Rdečega križa,
    • Priznanje prvega Turističnega društva Slovenska Bistrica,
    • Priznanje Zveze društev nekadilcev …

Viri in literatura:

  • Informatorja: Kovačič Maček, Danica, hči in Kovačič, Slavc, sin, Slovenska Bistrica, januar 2021.

Opomba:

  • V knjigi ‘Biografski leksikon občine Slovenska Bistrica’ je opis na str. 123.

Avtor gesla: Silvo Husu

Datum objave: 20. april 2022

Zadnja posodobitev: 9. januar 2023

© Copyrights biografski-sb.si / Silvo Husu