Jurij Kušar se je rodil 6. aprila 1913 v Zgornji Brežnici (občina Slovenska Bistrica).
Leta 1941 se je vključil v osvobodilno gibanje v domačem kraju. Nemci so na podlagi zbranih podatkov o sodelavcih Osvobodilne fronte (OF), ki so jih pridobili preko svoje široko razvejane mreže sodelavcev, in na podlagi izdaj, ki so jih iz ujetih zapornikov izvlekli z mučenjem, že leta 1941 začeli z množičnimi aretacijami. Tako so sredi junija 1941 aretirali tudi Jurija Kušarja ter ga odpeljali v zapor. Zaradi njegovega sodelovanja z OF so Nemci preganjali tudi njegovo družino.
Od septembra 1941 do oktobra 1942 so nacisti talcem dovolili pisati poslovilna pisma verjetno zato, ker so pričakovali, da bodo jetniki, ki so preživeli huda mučenja in so vedeli, da bodo čez uro ali dve ustreljeni, klonili in bodo svarili svojce pred nevarnostjo, da bodo torej ta pisma zasejala med Slovenci strah in obup. Vendar so talci v večini pisem svojce tolažili, jih hrabrili, dokazovali so, da jih okupator ni zlomil. Ko so nacisti spoznali, da svojega namena ne dosegajo, pisanja poslovilnih pisem niso več dovolili.
Jurij Kušar je bil skupaj s še nekaj drugimi aktivisti kot talec ustreljen 7. julija 1942 v Celju.
Pred usmrtitvijo je napisal poslovilno pismo svoji družini.
                              »Ljubi moji stariši bratje in sestre!
     Pošiljam Vam zadnji pozdrav in želim Vam vse kar si sami naj bolj želite. Pozdravljam vso žlahto in vse sosede. Vsem se prav iskreno priporočam v molitev.
Jaz sem danes v Celju ustreljen.
Zahvaljujem se vsem kateri mi je v življenju kaj dobrega storil. Odpuščam vsem kteri mi je hudo želel.
                              Bog Vas ohrani
                              Kuschar Georg
Moje stvari želim da daste nekaj bratu Francu in švagru Čmevcu. Kake čevlje ali pa črevlje sporočam svojemu birmskemu botru Karlu Železnigu v Konjicah. Če bo gdo mogel ga prosim, da naroči včasih kako sv. mašo za mojo dušo.
Molite pa le vsi zame jaz sem končal.«