Dr. Franc Ksaver Lukman je se je rodil 24. novembra 1880 v Lokah pri Sv. Juriju ob Taboru na robu srednje Savinjske doline.
Po ljudski šoli pri Sv. Juriju je obiskoval gimnazijo v Mariboru. Po maturi leta 1899 ga je škof Mihael Napotnik poslal v Rim (Italija), kjer je na papeški univerzi Gregoriana študiral filozofijo in teologijo in študij sklenil z dvojnim doktoratom. Mašniško posvečenje je prejel leta 1905. Po vrnitvi iz Rima je bil dve leti kaplan v Slovenski Bistrici, hkrati pa je na univerzi v Gradcu (Avstrija) študiral klasično jezikoslovje. V letih 1908−19 je bil profesor moralne teologije na mariborskem bogoslovnem učilišču – Lavanter alumnat, vsa ta leta pa je tudi poučeval verouk na šolah. Kot bogoslovni profesor je urejal prvo slovensko bogoslovno revijo − ‘Voditelja v bogoslovnih vedah’. Leta 1919 je pri Narodni vladi v Ljubljani postal referent za verske zadeve. Od leta 1920 do upokojitve leta 1952, dejansko pa skoraj do smrti, je kot profesor na Teološki fakulteti novoustanovljene Univerze v Ljubljani predaval dogmatiko, dogemsko zgodovino in zgodovino starokrščanskega slovstva. Dvakrat je bil dekan Teološke fakultete, leta 1926/27 tudi rektor Univerze v Ljubljani. Leta 1925 je bil imenovan za častnega kanonika mariborskega stolnega kapitlja. Leta 1940 je bil izvoljen za dopisnega člana Slovenske akademije znanosti in umetnosti (SAZU), od leta 1948 pa njen stalni član.
Napisal je veliko prispevkov za različne verske publikacije in prevajal starokrščanska besedila.
Franc Ksaver Lukman je umrl 12. junija 1958 v Ljubljani, kjer je tudi pokopan.