Rudolf Ogrinc se je rodil leta 1883 na Primorskem.
S šest let mlajšo ženo Josipino naj bi prišel na Pragersko iz Ljubljane. Imela sta dve hčerki, Ruško in Vido.
Na Pragerskem je bil Ogrinc vodja kurilnice. Ko so začeli zaradi manjšega prometa na železnici krčiti osebje, so ga leta 1929 prestavili v Mursko Soboto. Ravno tisto leto sta z ženo od poštarja Feliksa Huberja kupila hišo.
Na občnem zboru pragerskega Sokola so ga 8. januarja 1928, torej leto dni pred premestitvijo, izvolili za starosto.
Ko se je po upokojitvi leta 1935 vrnil na Pragersko, se je začel ukvarjati s trgovino z kmetijskimi (takrat so jih imenovali deželnimi) pridelki. Pri svojem delu je bil baje zelo neobziren in naj bi konkurentom odžiral posel tudi z nepoštenimi prijemi. Še posebej sta si bila v laseh z Albinom Vezjakom.
Hotel se je uveljaviti tudi v politiki in je na državnozborskih volitvah maja 1935 kandidiral v mariborskem volilnem okrožju na listi Jugoslovanske nacionalne stranke Bogoljuba Jevtića, a ni bil izvoljen.
Rudolfa Ogrinca so že 15. aprila 1941, med prvimi s Pragerskega, Nemci zaprli v meljsko vojašnico v Mariboru in ga z ženo Josipino julija istega leta izgnali v Srbijo. Pri aretaciji je sodeloval tudi Erich Steinklauber v SS-uniformi. Morda je tudi zato od 16. do 21. avgusta 1945, ko so pred mariborskim vojaškim sodiščem sodili lastnikom pragerske opekarne Steinklauberjem, tako vneto pričal proti njim.
Po končani vojni je bil imenovan za tajnika Zveze borcev NOB Pragersko in ima največ zaslug za postavitev spomenika 30 talcem v Gaju pri Zgornji Polskavi in spomenika žrtvam NOB na Pragerskem.
Novembra 1950 je bil med ustanovnimi člani Prostovoljnega gasilskega društva (PGD) Pragersko. Tega leta sta z nadučiteljem Josipom Velikonjo tudi podpisala pobudo, da bi se Pragersko preimenovalo v Hrastinje, ki sta jo utemeljila s trditvijo, »da je ime Pragersko nemškega izvora, kajti kraj se imenuje po gradu (Pragerhof), katerega lastnik je bil pred stoletji Nemec Krištof Prager«. Pragerčani so se temu uprli in pobude niso sprejeli.
Nekaj let po tej zavrnjeni pobudi so se Ogrinčevi odselili s Pragerskega v Ljubljano. Njihovo hišo na Pragerskem je leta 1954 kupil Okrajni ljudski odbor Maribor in postala je družbena lastnina; v njej so uredili zdravstveni dom (ZD) (ambulante ZD so sedaj preseljene v pritličje stanovanjskega bloka pri železniški postaji, op. ur.).