Ivan Orel se je rodil 18. oktobra 1899 v Mozirju.
Gimnazijo je obiskoval in končal v Celju, bogoslovje pa v Mariboru, kjer je bil 28. junija 1925 posvečen v duhovnika.
Najprej je bil kaplan v Št. Ilju pod Turjakom (1. 8. 1925−24. 11. 1926), nato na Prevaljah (25. 11. 1926−15. 8. 1934) in v Vojniku (16. 8. 1934−31. 7. 1938). 1. avgusta 1938 je bil imenovan za župnika na Zgornji Polskavi in ostal na tem mestu do svoje smrti leta 1970. Takrat je s sabo prinesel figure za jaslice, ki jih je sam naredil, ko je bil kaplan v Vojniku. Figure so visoke približno 40 cm in jih na Zgornji Polskavi postavljajo v jaslice še danes.
Med 2. svetovno vojno je bil eden redkih, ki mu je okupacija prizanesla in je ostal na svojem delovnem mestu. V teh burnih časih, ko so Nemci zasedli Štajersko in začeli preseljevati ljudi, prepovedali slovenščino v javnem življenju in preganjali vse domoljube, posebej pa duhovnike in druge izobražence, se je zgornjepolskavski župnik Ivan Orel zaobljubil skupaj s svojimi farani, da bodo, če srečno preživijo vojni vihar, postavili oltar v čast Mariji Pomagaj. Ko je imel 11. maja 1941 zadnjo slovensko pridigo v cerkvi, je postavil na stranski oltar sliko Marije Pomagaj z Brezij in pridigal o njej, nato pa izročil vso župnijo njej v varstvo.
Leta 1943 je dal naslikati kopijo brezjanske Marije pri šolski sestri Rafaeli Eggr v Innsbrucku (Avstrija).
Po vojni so 29. aprila 1946 sliko ponesli najprej na Brezje, kjer je bila blagoslovljena, nato pa še v ljubljansko stolnico in se pred njo zahvalili za varstvo v vojnih časih.
12. maja leta 1946 so sliko slovesno sprejeli na Zgornji Polskavi in jo umestili na stranski oltar.
Na Zgornji Polskavi je bil s svojo skromnostjo, prijaznostjo in delovno vnemo pri župljanih zelo priljubljen in spoštovan. Skupaj z njimi je leta 1959 obnovil cerkveno streho in prepleskal notranjost cerkve.
Ivan Orel je umrl zaradi kapi 30. maja 1970 na Zgornji Polskavi. Pokopan je na zgornjepolskavskem pokopališču.
Na njegovem pogrebu 1. junija se je pokazalo, kako je bil priljubljen pri sobratih in faranih. Pogrebne obrede je opravil s sv. mašo in poslovilnim govorom ob grobu ordinarij dr. Maksimilijan Držečnik, somaševal je pomožni škof dr. Vekoslav Grmič, ki je imel v cerkvi tudi pridigo in v njej orisal dober značaj duhovnika župnika Ivana Orla. Pogreba se je udeležilo 68 duhovnikov. Ob grobu so se poslovili poleg ordinarija še dekan Jože But iz Slovenske Bistrice v imenu dekanijske duhovščine, dr. Josip Meško v imenu 13 še živečih Orlovih sošolcev iz bogoslovja, župnik in prodekan Alojzij Žagar v imenu faranov pokojnikove rojstne župnije Mozirje, cerkveni ključar Martin Kelhar v imenu faranov Zgornje Polskave, ministrant v imenu otrok in mladenič v imenu mladine, duhovni pomočnik pokojnega Milan Kšela pa se je zahvalil vsem, ki so prišli na pogreb.