V času Kraljevine Jugoslavije je Orthaber študiral na Visoki šoli za svetovno trgovino na Dunaju (Avstrija), vendar so ga tam iz političnih razlogov izključili. Prepisal se je na agronomsko–gozdarsko fakulteto v Zagrebu (Hrvaška) in tam diplomiral leta 1936. Bil je strokovnjak za planiranje. Do začetka 2. svetovne vojne na naših tleh je bil revizor pri Zvezi nabavnih zadrug državnih uslužbencev v Beogradu (Srbija) in po aprilskem bombardiranju jugoslovanskega glavnega mesta ušel na Dunaj (Avstrija). A tam ni bil dolgo; vrnil se je v okupirano domovino in se pridružil partizanom. Nemci so ga leta 1944 zajeli, ga najprej zaprli v zapor v Begunjah na Gorenjskem in nato internirali v koncentracijsko taborišče Dachau (Nemčija). Po vrnitvi iz taborišča je delal pri različnih republiških ministrstvih in od leta 1947 predaval na EF v Ljubljani. Leta 1951 in 1954 se je izpopolnjeval v Londonu in Cambridgeu (oba Anglija), in kot štipendist Fordove fundacije tudi v ZDA. Bil je član mednarodne skupine ekspertov, ki je leta 1958 sodelovala pri izdelavi plana gospodarskega razvoja Indije, v letih 1963−64 pa je bil svetovalec OZN na Šrilanki (do leta 1972 Cejlon, otoška država v Indijskem oceanu). Sodeloval je pri izdelavi plana gospodarskega razvoja SFRJ in srednjeročnih planov SRS. Leta 1962 je bil izvoljen za rednega profesorja na EF za predmet Planiranje in empirične analize narodnega gospodarstva. Albin Orthaber je veljal za dokaj strogega profesorja. Ekonomist in njegov kolega na EF dr. Zarjan Fabjančič je o njem zapisal: »Profesor Orthaber je bil znan erudit. Študentom je bilo pri njem najbolj zanimivo to, da je poznal osebno skoraj vse živeče svetovno znane ekonomiste tistega časa. Njegova predavanja so bila parada anekdot o njih, ki se je odvijala vzporedno z razlaganjem snovi. Pri analizi narodnega gospodarstva je Keynesa ošvrknil le z namigom, da se je preveč udinjal trenutnim potrebam britanske vlade in kralja, ki je Keynesa za zasluge povzdignil v lorda v krogu belo oblečenih deklic. Ničesar ni bilo o Keynesovih zaslugah za nastanek sistema nacionalnih računov, ki so se najprej razvili v Združenem kraljestvu in postali temelj ekonomske analize narodnega gospodarstva. Verjetno je profesor zamolčal Keynesa zato, ker je tudi sam pripravil lasten sistem nacionalnega računovodstva, vendar ga je tedanji jugoslovanski statistični urad popolnoma ignoriral, kar je profesorja vidno zagrenilo.« Orthaber je objavil večje število publikacij, več učbenikov ter približno 30 razprav in strokovnih člankov v slovenskih in tujih revijah.