Prof. dr. Albin Orthaber se je rodil 26. oktobra 1910 na Spodnji Polskavi.
Za časa Kraljevine Jugoslavije je študiral na Visoki šoli za svetovno trgovino na Dunaju (Avstrija), vendar so ga tam iz političnih razlogov izključili. Prepisal se je na agronomsko-gozdarsko fakulteto v Zagrebu (Hrvaška) in tam diplomiral leta 1936.
Bil je strokovnjak za planiranje. Do začetka 2. svetovne vojne na naših tleh leta 1941 je bil revizor pri Zvezi nabavnih zadrug državnih uslužbencev v Beogradu (Srbija) in po aprilskem bombardiranju jugoslovanskega glavnega mesta ušel na Dunaj. A na Dunaju ni bil dolgo; vrnil se je v okupirano domovino in se pridružil partizanom. Nemci so ga leta 1944 ujeli, ga najprej zaprli v zapor v Begunjah na Gorenjskem in nato internirali v koncentracijsko taborišče Dachau (Nemčija).
Po vrnitvi iz koncentracijskega taborišča je delal pri različnih republiških ministrstvih in od leta 1947 predaval na Ekonomski fakulteti v Ljubljani. Leta 1951 in 1954 se je izpopolnjeval v Londonu in Cambridgeu (oba Anglija), kot štipendist ‘Fordove fundacije’ tudi v Združenih državah Amerike (ZDA).
Bil je član mednarodne skupine ekspertov, ki je leta 1958 sodelovala pri izdelavi plana gospodarskega razvoja Indije (Azija), v letih 1963−64 pa je bil svetovalec Organizacije združenih narodov (OZN) na Šrilanki (do leta 1972 Cejlon, otoška država v Indijskem oceanu). Leta 1962 je bil izvoljen za rednega profesorja na ekonomski fakulteti za predmet Planiranje in empirične analize narodnega gospodarstva.
Sodeloval je pri izdelavi plana gospodarskega razvoja Socialistične federativne republike (SFRJ) in srednjeročnih planov Socialistične republike Slovenije (SRS).
Albin Orthaber je veljal za dokaj strogega profesorja. O tem izjemnem gospodarskem intelektualcu je ekonomist in njegov kolega na ekonomski fakulteti dr. Zarjan Fabjančič zapisal:
     »Profesor Orthaber je bil znan erudit. Študentom je bilo pri njem najbolj zanimivo to, da je poznal osebno skoraj vse živeče svetovno znane ekonomiste tistega časa. Njegova predavanja so bila parada anekdot o njih, ki se je odvijala vzporedno z razlaganjem snovi. Pri analizi narodnega gospodarstva je Keynesa ošvrknil le z namigom, da se je preveč udinjal trenutnim potrebam britanske vlade in kralja, ki je Keynesa za zasluge ‘povzdignil v lorda v krogu belo oblečenih deklic’. Ničesar ni bilo o Keynesovih zaslugah za nastanek sistema nacionalnih računov, ki so se najprej razvili v Združenem kraljestvu in postali temelj ekonomske analize narodnega gospodarstva. Verjetno je profesor zamolčal Keynesa zato, ker je tudi sam pripravil lasten sistem nacionalnega računovodstva, vendar ga je tedanji jugoslovanski statistični urad popolnoma ignoriral, kar je profesorja vidno zagrenilo.«
Objavil je večje število publikacij, več učbenikov ter približno 30 razprav in strokovnih člankov v slovenskih in tujih revijah.
Albin Orthaber je umrl 14. oktobra 1972 v Ljubljani.