Simon Otoničer se je rodil leta 1730.
Znan je kot prvi stalno naseljeni orglar v Mariboru, predstavnik baročne tradicije in utemeljitelj mariborske orglarske tradicije za čas od druge polovice 18. do 30. let 20. stoletja. Deloval je na Štajerskem in v severni Hrvaški.
Izučil se je v Gradcu (Avstrija) v znani delavnici Cyriacha Wernerja (†1747), kjer je bil še leta 1760 pomočnik. Tega leta se je poročil z Wernerjevo hčerko Terezo. V zakonu so se jima rodili trije otroci, od katerih je sin Joseph kasneje prevzel očetovo obrt.
Leta 1764 sta se zakonca preselila v Maribor, kjer je Simon odprl orglarsko delavnico. Meščanske pravice je dobil v času med letoma 1767 in 1774.
V Sloveniji sta iz delavnice Simona Otoničera evidentirana le dva pozitiva (pozitiv = manjše, premične orgle) s 6 registri: v p. c. sv. Marjete v Ritoznoju (župnija Slovenska Bistrica), 1766, in v cerkvi sv. Martina pri Vurberku. Ohranjen je le pozitiv iz p. c. sv. Marjete.
Otoničer je bil prvi na Slovenskem delujoči orglar, ki je postavljal igralnik na bočno stran orgelske omare, kar je bila tipična značilnost graškega kroga orglarjev tistega časa. Več orgel je izdelal tudi za hrvaške naročnike.
Simon Otoničer je umrl leta 1784 v Mariboru.