Jožef Ozimič se je rodil 28. februarja 1882 pri Sv. Venčeslavu (danes Zgornja Ložnica, občina Slovenska Bistrica).
25. julija 1905 je bil v Mariboru posvečen v duhovnika. Kot kaplan je služboval v Novi Cerkvi, občina Vojnik (1906−07), Grižah, občina Žalec (1907−13), v Cirkovcah, občina Kidričevo (1913−18) in pri Sv. Marjeti pri Ptuju (1919−21). Kot župnik je 1. oktobra 1925 prišel v Laporje (občina Slovenska Bistrica), kjer je bil do 31. julija 1931 tudi upravitelj dekanije Slovenska Bistrica, od 1. avgusta 1931 pa njen dekan.
Okupator ga je leta 1941 najprej zaprl v Rajhenburg (današnja Brestanica) in nato izgnal na Hrvaško.
Njegovo pastoralno delo v Laporju je prevzel kaplan Mihael Grešak.
Po koncu vojne se je Ozimič vrnil v Laporje, kjer je 2. maja 1958 tudi umrl.