Franc Padežnik se je rodil 5. oktobra 1922 na Bukovcu pri Zgornji Polskavi.
V osnovni šoli na Zgornji Polskavi je bil med najboljšimi učenci. Po osnovni šoli se je najprej učil za mizarja v Slovenski Bistrici, nato je bil v vojaški pilotski šoli v Ljubljani. Zaradi pričetka 2. svetovne vojne je ni dokončal. Najprej je bil tudi ministrant v cerkvi, nato pa se je priključil društvu Sokol na Zgornji Polskavi, kjer se je poleti ukvarjal s telovadbo in atletiko, pozimi pa s smučanjem. Med 2. svetovno vojno je do vpoklica v nemško vojsko, kjer je bil tudi ranjen v nogo, delal kot mizar pri mojstru Antonu Ingoliču, očetu pisatelja Antona Ingoliča, na Spodnji Polskavi.
Po vojni je najprej delal kot mizar na Zgornji Polskavi, z ustanovitvijo Mizarstva Polskava na Spodnji Polskavi pa tam. Sprva je delal v delavnici kot mizarski pomočnik, nato pa je obiskoval tečaje iz knjigovodstva in sčasoma postal glavni računovodja v podjetju.
Z igralstvom se je ukvarjal že v osnovni šoli. Ko se je leta 1947 na Zgornji Polskavi ustanovilo Kulturno-umetniško društvo (KUD) Gaj, je kmalu začel igrati tudi tam. Pri izgradnji kulturnega doma na Zgornji Polskavi je bil eden najbolj zagnanih in delovnih. Nato je bil več kot 10 let tudi predsednik KUD-a Gaj. Igral je v različnih igrah, izbiral igre, iskal režiserje, skrbel za izobraževanja, organiziral gostovanja in nastope, izlete KUD-a, praznovanja, tudi veselice. Bil je eden vidnejših članov recitatorske sekcije KUD-a.
Po 2. svetovni vojni je na Zgornji Polskavi vseskozi deloval v različnih vejah oblasti – od Krajevnega ljudskega odbora, občine Zgornja Polskava do krajevnega urada Zgornja Polskava. Na krajevni skupnosti (KS) Zgornja Polskava je deloval več let kot predsednik različnih komisij, precej aktiven je bil pri pripravah in izvedbi različnih volitev. Po vojni je bil na občini Zgornja Polskava namestnik matičarja. Bil je tudi predsednik poravnalnega sveta na Zgornji Polskavi. Na sodišču v Slovenski Bistrici pa je bil sodnik porotnik. V treh mandatih je bil odbornik v občinski skupščini v Slovenski Bistrici. V 60-tih letih je bil na Zgornji Polskavi tudi predsednik Socialistične zveze delovnega ljudstva (SZDL).
Deloval je tudi pri Rdečem križu (RK) na Zgornji Polskavi, tudi sam je bil krvodajalec. Bil je tudi čebelar, član čebelarskega društva v Slovenski Bistrici. Že pred 2. svetovno vojno je bil navdušen planinec in je hodil v planine vse do upokojitve. Ukvarjal se je tudi s fotografijo in doma razvijal filme in izdeloval črno-bele fotografije.
Malo pred upokojitvijo leta 1982 je pustil delo v KUD-u in KS-u in se posvetil delu doma − predvsem sadjarstvu in vinogradništvu, pozimi pa je rezbaril.
Sredi devetdesetih mu je bil priznan status žrtve vojnega nasilja – prisilnega mobiliziranca v nemško vojsko.
Franc Padežnik je umrl 29. maja 2001 na Zgornji Polskavi, kjer je tudi pokopan.