Simon Pernat se je rodil 5. septembra 1800 na Spodnji Polskavi očetu Jakobu, tkalcu, in materi Uršuli Pernat, rojeni Papež.
Aprila 1831 se je na Zgornjinji Polskavi poročil z vdovo Marijo Grundner (*1797), posestnico na Zgornji Polskavi. Simonu in Mariji Pernat se je 4. novembra 1831 rodil sin Franc, ki pa je 16. aprila 1852 umrl. Žena Marija je zaradi vodenike umrla novembra 1859.
Simon Pernat je že s sedemnajstimi leti postal učitelj. Poučeval je v Šentjurju pri Celju, na Ponikvi, v Zibiki, Majšperku, na Vranskem in v Pliberku.
Leta 1821 je začel poučevati na Zgornji Polskavi.
Že prvo leto so pohvalili njegovo uspešno delo, leta 1924 je veljala njegova šola za zelo vzorno. Takrat je poučeval 45 dečkov in 32 deklet in v nedeljski šoli 8 fantov in deklet. Skoraj vsa šoloobvezna mladina je obiskovala pouk. V višji oddelek je odrejal sposobne dvakrat letno. Leta 1847 je okrajnemu šolskemu nadzorniku − slovenjebistriškemu dekanu − poslal seznam 46 otrok, ki niso obiskovali šole, najbolj iz Gabrnika in Bukovca. Leta 1849 je nadzornik poročal, da so v zgornjepolskavski šoli otroci nadarjeni, veselih obrazov, najboljši v slovenjebistriškem novem okraju.
Zgornjepolskavska šola pod Pernatovom vodstvom ni samo izobraževala in vzgajala nove rodove, temveč je medsebojno zbliževala otroke sicer zelo razpršenega šolskega okoliša. Začel je tudi s slovensko nedeljsko šolo za začetnike. Tako se je leta 1830 že začel podpisovati mesar, leta 1836 prvi kmet, vsi drugi so se še podkriževali.
V učilnici je leta 1837 popisal kateder, 16 štirisedežnih klopi, 4 stole, omaro, 27 črnilnikov, nož za peresa, 2 tabli, gobo, 2 črkovni tabeli in zapisnik.
Svojo slovensko narodno zavest je izpričal leta 1825 z zasaditvijo lipe pred šolo (ker se je posušila, so jo 2. novembra 2016 posekali, op. ur.).
Simon Pernat je umrl 17. februarja 1880 in je pokopan na Zgornji Polskavi.