Makso Pirnik se je rodil 28. avgusta 1902 na Prelogah (občina Slovenska Bistrica) in bil med tistimi Osterčevimi učenci, ki so ob učitelju spoznavali pomembnosti mladinskega petja pri nas. Predvojne čase je preživel v rudarskem Trbovlju, kjer je kmalu postal eden od najprizadevnejših zborovodij, ne le organizacijsko, temveč tudi programsko-idejno. Takšnega so poznali vsi v Društvu pevovodij mladinskih zborov, kjer je hkrati s svojimi tovariši − Osterčevimi učenci − polnil strani pesmaric za mladinske zbore.
Pirnik je bil vnet organizator, dober zborovodja in skladatelj ter programsko napreden glasbenik. Bil je pojem mladinskega glasbenega javljanja pri nas pred vojno in je poosebljal najnaprednejše dosežke na tem področju.
Pirnik in vsa njegova generacija je poleti in v zgodnji jeseni leta 1943 odšla v partizane in tam nadaljevala, kar so na mladinskem glasbenem polju dosegli v preteklih 30. letih. To njihovo delo je dalo neprecenljive rezultate. Dejstvo je, da nikjer v Evropi ni nihče ob eskalaciji fašističnega in nacističnega nasilja, ki je ohromilo tudi glasbeno ustvarjanje, ob takšnih pogojih glasbeno deloval in celo posegal na področje komornega muziciranja. Prav to pa se je zgodilo pri nas. V letih od 1943−45 je dvanajst skladateljev ustvarilo nad 50 samospevov. Ustvarjalen je bil Makso Pirnik tudi po vojni.
Makso Pirnik je umrl 12. avgusta 1993 v Šempetru pri Gorici. Pokopan je v Tolminu.