Anton Podvršnik se je rodil 22. maja 1897 na Šmartnem na Pohorju očetu krojaču in materi šivilji. Mati mu je umrla, ko je bil star 5 let.
Štiri razrede osnovne šole je obiskoval na Šmartnem na Pohorju in osem razredov v Ivniku (avstrijska Štajerska). Septembra 1913 je začel opravljati pripravništvo, leta 1914 pa je začel študij na učiteljišču v Mariboru.
Jeseni 1915 so ga vpoklicali v avstro-ogrsko armado. Poslan je bil na soško fronto, kjer je bil hudo ranjen in bil 10. maja 1918 kot invalid odpuščen iz vojske.
Po koncu 1. svetovne vojne je nadaljeval študij v Mariboru in ga julija 1920 zaključil. Od leta 1921−27 je služboval kot učitelj in upravitelj na enorazredni šoli v Sv. Vidu pri Mislinji, nato pa kot šolski upravitelj na Šmartnem na Pohorju, kjer je prenovil dotrajano šolsko poslopje. Dvignil je tudi šolski obisk učencev s 65% na 80%.
1. marca 1936 je bil politično premeščen na Skomarje (občina Zreče), kjer je oktobra 1937 zbolel za hudo pljučnico. Od 1. avgusta 1938 je služboval kot učitelj na zreški osnovni šoli.
Poročen je bil z Alojzijo Britovšek, s katero sta imela dva otroka: Slavico in Borisa.
Podvršnik je bil v času svojega službovanja tudi zelo kulturno in društveno aktiven. V Sv. Vidu je vodil pevski zbor, sadjarsko-vrtnarsko društvo, na Šmartnem je vodil sokolsko četo, v Zrečah pa je bil gospodar sokolskega društva, tajnik sadjarsko-vrtnarskega društva in mlečni kontrolor živinorejsko-selekcijskega društva.
1. aprila 1941 je bil vpoklican v Vojsko Kraljevine Jugoslavije in bil po njenem razpadu 10. aprila odpeljan v Celje, v nemško ujetništvo, kjer je bil zaprt do decembra 1941.
Od prvega februarja 1942 do svojega odhoda v partizane aprila 1945 je služboval kot skladiščnik surovega materiala v tovarni kovanega orodja v Zrečah. Leta 1945 je nastopil službo kot začasni šolski upravitelj na Kunigundi (Gorenje pri Zrečah). 16. januarja 1946 je bil imenovan za šolskega upravitelja v Zrečah, kar je ostal do upokojitve leta 1959.