Ivan Pivec, vsi so ga klicali Hanzi, se je rodil 2. februarja 1919 na Selah pri Polskavi očetu Pavlu, mlinarju in oljarju ter materi Mariji.
Oče Pavel je že leta 1911 (po drugih podatkih leta 1921) kupil in montiral električno turbino Francis, ki jo je poganjal potok Mlinščica.
14. avgusta 1937 je Ivan Pivec pri očetu uspešno zaključil triletni uk za mlinarja.
Ko je od očeta prevzel vodenje oljarne, je bil pri svojem delu zelo natančen. Vse si je skrbno zapisoval. Bil pa je tudi nemirnega in ustvarjalnega duha. Neprestano je uvajal izboljšave, da je sebi in drugim olajšal delo. Izdelal je stroj za luščenje bučnic in izpopolnjeval oljarske stiskalnice. V oljarni je bilo stalno zaposlenih vsaj pet ljudi, po potrebi tudi več. Delali so v treh izmenah, da so lahko zadostili povpraševanju. Bučno seme za proizvodnjo je uvažal večinoma iz Srbije.
Kmalu po koncu 2. svet. vojne se je poročil s Framčanko Milko (*1922†2015), rojeno Bezjak, ki je tudi izvirala iz družine oljarjev. Otrok nista imela.
Pri Pivčevih so imeli prvi v vasi telefon, ki so ga po potrebi uporabljali tudi sosedje in ostali vaščani. Imeli so tudi električno mlatilnico, s katero so vaščanom in okoličanom mlatili žito.
Leta 1952 je Ivan Pivec opravil mojstrski izpit za oljarja.
Iz njegove oljarne se je pridelovanje bučnega olja razširilo tudi v sosednje države. Eden od bratrancev je odprl oljarno in žago za razrez hlodovine v Gradcu (Avstrija), drugi, Franc Pivec, pa oljarno v Waltersdorfu na Gradiščanskem (Avstrija). Tam še vedno deluje lepo obnovljena oljarna ‘Piwetz’.
Leta 1958 je oblast Pivčevo oljarno na Selah nacionalizirala. Hišo so jim vzeli, del opreme pa odpeljali v oljarno Fram. Ogromno posodo za praženje oljaric je odkupila oljarna Petovar iz Benedikta. Ivan Pivec je bil tako do upokojitve zaposlen v oljarni Slovenska Bistrica, ki je uporabljala prostore v njihovi oljarni predvsem za skladiščenje oljaric in olja. Ivan je v lastni hiši prevzemal, izdajal in evidentiral skladiščeno blago ter skrbel zanj.
V prostem času je bil navdušen ribič, član ribiške družine v Slovenski Bistrici.
Po upokojitvi se je ukvarjal s pripravo krmil. Mlin je preuredil za mletje koruze in žit. Iz tega in dodatkov je pripravljal krmne mešanice za krmljenje prašičev in perutnine.
Ivan Pivec je umrl februarja 1991 na Selah pri Polskavi, pokopan je na Zgornji Polskavi.