Gvidon (tudi Gvido) Pongratz, starejši brat Oskarja Pongratza, se je rodil 4. januarja 1822 na Zbelovem. Oba izhajata iz močne rodbine Pongratz.
Po končani trgovski šoli si je nabiral delovne izkušnje po kolonialnih trgovinah v Gradcu (Avstrija), nato pa je stopil na samostojno podjetniško pot.
Kot podjetnik je bil najprej samostojni dobavitelj za gramoz, železniške prage in brzojavne drogove pri gradnji t. i. Južne železnice od Celja do Ljubljane. Obenem je vzel v zakup tudi poštne vožnje med Celjem in Trstom (Italija, med leti 1843−51) in se naselil v Ljubljani. Kasneje se je preselil v Zagreb (Hrvaška) in postal tam predvsem gradbeni podjetnik, sicer pa je v podjetništvu, sam ali z družabniki, posegel tudi na druga področja, pri čemer je deloval predvsem po slovenskem in hrvaškem ozemlju, deloma pa tudi izven njiju.
Kot gradbeni podjetnik je zgradil veliko železniških prog, med njimi železniške proge Pragersko‒Ormož‒Velika Kaniža (Hrvaška, 1860), Zidani Most‒Zagreb‒Sisak (oba Hrvaška) s kolodvori v Zagrebu in Sisku, Zagreb‒Karlovac (oba Hrvaška), Karlovec‒Ogulin‒Reka (vsi Hrvaška), del koroške železnice Maribor‒Celovec (Avstrija), sodeloval je tudi pri gradnji gorenjske železnice Ljubljana‒Trbiž (Italija) ter dokončal 4 km dolg železniški nasip čez Ljubljansko barje, ki je prejšnjim graditeljem povzročal nepremagljive težave.
Prevzemal je tudi uravnavo rečnih strug in izsuševalna dela na močvirnih področjih ter gradnjo mostov, različnih pristaniških gradenj in različnih stavb (kaznilnica v Lepoglavi, Hrvaška; cerkev sv. Petra v Zagrebu in splošna bolnišnica v Zagrebu).
Med vojno med Avstrijo in Sardinijo leta 1859 in ob okupaciji Bosne in Hercegovine leta 1878 je prevzel oskrbovanje avstro‒ogrske vojske. V več mestih je prevzel tudi zakupe mitnin in užitnin.
Gvidon Pongratz je umrl 31. decembra 1889 v Zagrebu.